Občine so po žledu ostale bolj ali manj same
Ko je konec januarja in v začetku februarja velik del Slovenije okoval žled, je država prizadetim občinam obljubila pomoč. A v treh mesecih kaj prida konkretne pomoči do njih ni prišlo. Jo bodo uspele pokriti same? “Nikakor. Brez pomoči države bo razvoj ustavljen za dve do tri leta,” pravijo v Občini Idrija, ki jo je ob žledu zelo skupila, saj je samo “občinske” škode precej nad dva milijona evrov.
PRIMORSKA > Žled je bolj ali manj zaledenel enajst primorskih občin. Na ožjem Goriškem, Ajdovskem in v občini Kobarid je zajel razmeroma majhna območja, v Občini Tolmin večjega, hribovito Idrijsko-Cerkljansko ter postojnsko in pivško občino v celoti, oplazil pa je tudi del občine Divača in Ilirska Bistrica.
Pri vseh naštetih številkah velja poudariti, da gre za škodo na občinski lastnini, pri čemer v njej ni všteta škoda v občinskih gozdovih, temveč le sanacije cest v teh gozdovih. Tako je denimo na Postojnskem skupna škoda še bistveno višja od ocenjenih 2,8 milijona evrov. Škoda v občinskih gozdovih znaša še milijon evrov, v vseh gozdovih na območju občine pa kar deset milijonov evrov. Že zdaj pa je jasno, da bodo glavnino bremena utrpeli lastniki. Tako je bilo v postojnski občini prijavljenih 1536 vlog za škodo v gozdu in 216 škod na objektih v lasti občine in zasebnikov v skupni višini 438.916 evrov.
Zato ponekod še vedno ne spijo dobro. Kljub temu, da bodo za škodo električnega in telefonskega omrežja, druge državne infrastrukture ter gozdov poskrbeli lastniki, bo žled krepko zamrznil in načel tudi občinske proračune. Že samo stroški posredovanja služb za reševanje ob žledu ter škoda na lokalnih cestah so visoki.
Idrija in Postojna skupaj ob pet milijonov
“Skupni strošek za občino Idrija znaša približno 2,2 milijona evrov, in sicer 700.000 za intervencije in 1,5 milijona za škodo na občinski infrastrukturi, škarpah in podobnem, zaradi plazov,” pojasnjuje direktorica idrijske občinske uprave Mojca Remškar Planinc.
Še višja je škoda na Postojnskem, saj bo morala občina samo za sanacijo asfaltiranih cest v njeni lasti odšteti več kot milijon evrov, za makadamske še 135 in gozdne 125 tisočakov, sta v poročilu državi zapisala župan JernejVerbič in njegova pomočnica Dolores Dolenc Bajc. In ko sta stroškom za usposobitev občinskih cest prištela še ostalo škodo in DDV, sta prišla do strašljivih 2,8 milijona evrov.
Velika je tudi škoda v pivški občini, saj znaša dobrih 900.000 evrov. V sosednji postojnski 438.916, v Kobaridu je žled vzel 330.000 evrov, na Tolminskem 450.000, v Mestni občini Nova Gorica 382.000.
Manj hudo je bilo v Divači, Ajdovščini in Kanalu, kjer bodo 48.382, 57.000 oziroma 32.000 evrov škode zato tudi lažje zakrpali, četudi gre za majhne občine z le nekaj milijoni proračuna.
Bijejo plat zvona ...
Ker gre za različno velike občine, je tudi delež škode glede na proračun različen. A tudi v najmanj prizadetih večinoma presega odstotek proračuna, predvsem pa se bodo povsod zaradi morali zaradi leda črtati kak drug odhodek. V Cerknem, denimo, bo škoda presegla vsoto, ki jo vsem letu namenijo za posodabljanje in vzdrževanje lokalnih cest, pravi poveljnik CZ Stanko Močnik.
In to niso samo številke, na papirju, saj so morale občine marsikaj že plačati. V Divači so za sanacijo gozdnih cest že odšteli pet tisočakov, v Ilirski Bistrici dvesto, v Pivki vso proračunsko rezervo, v Postojni pa kar 600.000 evrov. Tako so jih denimo namestitve gasilcev in pripadnikov Civilne zaščite stale 8000 evrov, refundacije plač zanje 50.000, nameščanje in vzdrževanje agregatov 65.000, hrana za krizni center 45.000 evrov ...
Medtem ko občine od države pričakujejo le drobtinice pomoči, bo država zaradi škode po žledu tudi zaslužila. Po oceni postojnske občinske uprave bo DDV, ki ga bodo za sanacijo škode odšteli državi, znašal pol milijona evrov. Ali točneje: 505.557 evrov.
Razvoj ustavljen, grozijo celo kazni
Tudi Idrija je sanaciji po žledu namenila že vso proračunsko rezervo (skoraj 128.000 evrov). Če se bo do konca leta zgodilo še kaj, ne bodo imeli kje vzeti. Kljub temu bodo v Idriji s to vsoto pokrili manj kot desetino škode. Če bi padla na pleča občanov vsa škoda, torej več kot dva milijona evrov, bi “tak scenarij razvoj naše občine ustavil za dve do tri leta,” odgovarja Remškar Planinčeva. Kajti dolžni so zagotavljati denar za zakonske obveznosti in začete projekte morajo zaključiti. Za sofinanciranje novih se zato ne bi zmogli potegovati, ker lastnega deleža denarja ne bi imeli kje vzeti, dodaja. Že letos imajo v občinski blagajni luknjo zaradi lanske hude zime. “Lani smo imeli kar za 1,2 milijona evrov stroškov z zimsko službo. Za nas je bila tudi to naravna nesreča, del teh stroškov smo pokrili šele letos. In za povrh se za te namene ne moremo zadolžiti,” je možni črni scenarij opisala direktorica idrijske občinske uprave.
In črnih scenarijev je še veliko: “Zaradi teh stroškov bodo še bolj zmanjšana lastna sredstva občine, namenjena projektom in za financiranje tekočih nalog, zato tudi razmišljamo, da bo potrebno nekatere projekte preložiti. Se pa pa tu pokaže problem, ker se zaključuje finančna perspektiva in se projektov ne da več zamikati v prihodnja leta, kar pomeni, da bo ogrožena tudi njihova izvedba, lahko pa se celo zgodi, da bomo imeli tudi sankcije, če projektov ne izvedemo (primer projektov iz razvoja podeželja, če se projekti ne izvedejo, še dve leti občine ne morejo dobiti sredstev financiranja iz teh ukrepov na vseh projektih),” opozarja Mihaela Smrdel, direktorica občinske uprave v Pivki.
V Postojni napovedujejo, da bo odprava in financiranje celotne škode trajala več let in “je zdaj nemogoče oceniti, koliko bo znašal strošek odprave posledic po posameznih letih kot breme proračuna,” je sporočil predstavnik za stike z javnostjo Milan Štulc.
Tudi v Cerknem menijo, da se bodo posledice žleda kazale še dolgo. Svetovalec za stanovanjsko gospodarstvo pri upravi Občine Tolmin Jožef Uršič razlaga, da če bodo morali sami plačati odpravljanje omenjene škode, bo “nujno izpadla katera predvidena naložba, verjetno v ceste.” In za Občino Kobarid ob enakem razpletu velja podobno: prisiljeni bodo prestaviti nekatere načrte, težko bodo zagotovili finančno vzdržnost in realizacijo proračuna.
... in upajo
Vse občine zato računajo na pomoč države, ki so ji tudi prijavile škodo. Močnik se nadeja pozitivnega odziva, Uršič tudi: “Glede na izkušnje pričakujmo, da bo država občini na podlagi ustrezne projektne dokumentacije in drugih dokazil o opravljenih investicijah povrnila določen delež nastalih stroškov.” V Kobaridu upajo predvsem na državni denar za sanacijo plazu pod Drežnico in vsaj delno povračilo ostalih stroškov.
Medtem so v Idriji bolj črnogledi. Po besedah Planinčeve so predvideli, da jim bo država letos povrnila 300.000 evrov, a jemljejo v zakup ovire: “Škoda se bo vračala kasneje in nismo preveč optimistični.”
Tudi iz Ilirske Bistrice so se odzvali na poziv države in ji poslali zahtevek za refundiranje stroškov nafte za električne agregate. “Upamo, da nam bo država vsaj deloma prisluhnila in nas razbremenila dela stroškov, ki so povezani z intervencijo po žledu. Glede na izkušnje pa po našem mnenju ne gre pričakovati, da bo država lahko pokrila kaj več kot kakšen odstotek stroškov, ki so občino doleteli ob naravni nesreči,” ocenjuje svetovalec v občinski pravi Luka Špilar.
V Pivki glede na dosedanje izkušnje pričakujejo, da bo država povrnila del škode, “vendar šele v prihodnjih letih in v zelo majhnem deležu,” pravi direktorica občinske uprave. “Posledično bo tudi sanacija škode zaradi posledic ledene ujme trajala več let, saj sredstev občine za te namene nimamo več,” še dodaja. Slaba pričakovanja imajo tudi v Ajdovščini: “To je sprva vedno strošek proračuna občine in tako ostane, če ni presežen določen znesek,” odgovarja direktor uprave Janez Furlan.
Podobno so v Kanalu na vprašanje, ali so od države zahtevali povračilo škode dejali: “Na podlagi dopisa ministrstva za obrambo je bilo posredovano samo poročilo o izvedenih aktivnostih in višini intervencijskih stroškov.” V upravi novogoriške mestne občine se tudi ne nadejajo, da bo za odpravljanje posledic žleda kaj kapnilo iz blagajne države, ko pa so ob drugih naravnih nesrečah izviseli. Kot sta dejala župan Matej Arčon in svetovalec za zaščito in reševanje Bogdan Zoratti, pa tudi občina ne bo (še) odpravila vseh poškodb na lokalni infrastrukturi: “Opravili smo le nujna popravila cest.”
AMBROŽ SARDOČ, MARICA URŠIČ ZUPAN