Obdavčitev subvencije za samozaposlitev sporna za varuha človekovih pravic

LJUBLJANA> V prvih treh mesecih letos je bilo v ukrep samozaposlitve vključenih 3528 oseb. Zanimanje je preseglo pričakovanja, pa tudi izpraznilo malho s subvencijami za samozaposlitev. Zaradi tega so na zavodu za zaposlovanje začasno ustavili izobraževanje novih samostojnih podjetnikov.

Obdavčen evropski denar

Subvencija za samozaposlitev v višini 4500 evrov pa se po izkušnjah nekaterih samozaposlenih sliši lepše, kot se izkaže. Ta denar, ki ga zaposleni vrne državi s plačevanjem prispevkov za socialno varnost, je obdavčen, saj ga davkarija obravnava kot dohodek samozaposlenega.

Na spornost obdavčitve subvencije opozarja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Subvencija je eden od ukrepov aktivne politike zaposlovanja; 85 odstotkov subvencije prispeva evropski socialni sklad, 15 odstotkov pa gre iz državnega proračuna. A uredba o evropskem socialnem skladu izrecno pravi, da morajo upravičenci do subvencije hitro in v celoti prejeti “celoten znesek javnega prispevka in da se noben znesek ne odšteje ali zadrži”, prav tako se od subvencije ne bi smela obračunati nobena posebna dajatev. “Varuh meni, da bi bilo treba vse subvencije za samozaposlitev izvzeti iz obdavčitve,” zato sporočajo iz urada Čebašek Travnikove.

“Za davek še sami niso vedeli”

O tem so se nedavno pogovarjali tudi z ministrom za finance Francem Križaničem. Vendar kaže, da sestanek ne bo spremenil ničesar. S finančnega ministrstva so nam sporočili, da spremembe zakonodaje na tem področju niso predvidene. Subvencija se po zakonu o dohodnini obravnava kot obdavčljiv dohodek iz dejavnosti, to pa naj ne bi bilo v nasprotju z uredbo EU o evropskem socialnem skladu.

Po teoriji ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa je “upravičenec”, ki mora kar se da hitro prejeti celoten znesek, zavod za zaposlovanje in ne posamični prejemniki subvencije. Na obeh ministrstvih tudi opozarjajo, da je treba razločevati med samozaposlenimi, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih stroškov, in tistimi, ki jo ugotavljajo na osnovi normiranih stroškov. Prvi plačujejo dohodnino z upoštevanjem vseh dejanskih prihodkov in odhodkov v preteklem letu, drugi pa akontacijo dohodnine plačujejo sproti od vsakega prejemka.

Davek od subvencije na koncu plačajo oboji, pri “normirancih” pa je ta dajatev bolj očitna. V povezavi z njo je leta 2009 prišlo tudi do hudega zapleta. Ker zavod za zaposlovanje ni jasno obveščal samozaposlenih o obdavčitvi subvencije, so morali samozaposleni z normiranimi stroški dohodnino od subvencije plačati za nazaj.

Naša sogovornica, ki je s. p. odprla pred dvema letoma, je za obdavčitev subvencije izvedela šele, ko je država naknadno zadržala 800 evrov subvencije. “Ko sem odprla s. p., nam niso povedali, da je 4500 evrov subvencije bruto znesek, ker tega še sami niso vedeli,” se jezi.

Samozaposlitev je draga

Prejemnik subvencije se zaveže, da bo samozaposlitev ohranil vsaj dve leti. Podjetnici, s katero smo se pogovarjali, ta dolžnost poteče letos spomladi. Na to komaj čaka, saj so se prispevki za socialno varnost od odprtja s. p. do zdaj povečali za približno 150 evrov na mesec. Subvencija ni slaba stvar, a vzame naj jo le tisti, ki si jo lahko privošči. Njej, ki poučuje tuje jezike, je gospodarska kriza tako znižala dohodke, da ji po plačilu davkov in prispevkov za socialno varnost ostane komaj kaj za preživetje. “Zaprla bom s. p.. Bolj se splača delati prek avtorske pogodbe. Resda ne plačuješ prispevkov za socialno varnost, a zaradi obveznosti, ki jih imam zdaj, ne morem preživeti sproti,” pravi. Tudi nekatere njene kolegice, stare približno 30 let, zaradi enakih razlogov še vedno delajo zgolj prek avtorske pogodbe in ne polnijo pokojninske blagajne s prispevki za socialno varnost.

Na zavodu za zaposlovanje sicer pojasnjujejo, da uspe večini samozaposlenih izpolniti obveznosti in samozaposlitev ohraniti vsaj dve leti. Do sedaj jih je pred potekom obveznosti omagalo približno 15 odstotkov.

JANA KREBELJ