Obremenitev plač ni edina možnost za dolgotrajno oskrbo

LJUBLJANA > Namesto z dodatno obremenitvijo plač bi lahko denar za izvajanje vseh storitev dolgotrajne oskrbe zbrali z uvedbo dodatnega zavarovanja za ta namen. Obstaja možnost financiranja dolgotrajne oskrbe iz proračuna, po uspešnih pogajanjih v Bruslju pa se je odprla tudi široka možnost financiranja iz evropskih sredstev, je včeraj naštel minister za zdravje Tomaž Gantar. “Verjamem, da je to smer, o kateri bomo v prvi vrsti razmišljali,” je dodal o evropskem financiranju.

Predlog, ki ga je njegovo ministrstvo prejšnji teden poslalo v javno razpravo, sicer predvideva uvedbo nove prispevne stopnje v višini 2,94 odstotka, tako da bi delavci in delodajalci prispevali vsak po 1,47 odstotka. A ta predlog je že naletel na neodobravanje. Da se ne strinjajo z dodatno obremenitvijo dela so sporočili iz NSi, s finančnega ministrstva pa so sporočili, da takšen predlog z njimi ni usklajen. Finančni minister Andrej Šircelj (SDS) je v povezavi z zakonom o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo še zagotovil, da novih davkov ne bo in dodal, da za ta namen vidi možnost črpanja evropskih sredstev.

50 odstotkov starejših od 85 let že danes potrebuje dolgotrajno oskrbo

Predlog zakona je zdaj v javni razpravi. Jutri pa ga bo obravnaval tudi ekonomsko-socialni svet. Koalicijsko in medresorsko usklajevanje znotraj vlade sta predvidena po javni obravnavi. Gantar pričakuje, da bo zakon za obravnavo na vladi nared novembra.

Zagotoviti je treba še 336 milijonov

Za vse storitve, ki jih potrebujejo ljudje, ki ne morejo več v celoti skrbeti sami zase, je treba po predlogu zakona zagotoviti 641 milijonov evrov. Država, zdravstvena zavarovalnica in občine že zdaj za te namene plačajo 305 milijonov (na primer za dodatek za pomoč in postrežbo ali za sofinanciranje oskrbe na domu). Za veliko širši spekter storitev, ki bi bil dostopen vsem upravičencem v vseh občinah, je treba najti še 336 milijonov evrov.

Tomaž Gantar, minister za zdravje

“Predlog financiranja omogoča tudi finančno dostopnost do dolgotrajne oskrbe vsem. Praktično ostaja plačljiv le hotelski del.”

Če bi obveljal predlog ministrstva za zdravje o uvedbi dodatnega odmernega odstotka, bi ta denar prispevali zaposleni od svoje plače. Zaposleni z minimalno plačo bi prispeval po devet evrov na mesec, zaposleni s povprečno plačo pa 17 evrov na mesec. Enake zneske bi plačeval delodajalec. Za upokojence bi plačeval Zpiz, in sicer po pet evrov za upokojence z minimalno in po šest evrov za upokojence s povprečno pokojnino.

Za skupno 641 milijonov evrov na leto bi država oblikovala sistem, v katerem nihče, ki se znajde v okoliščinah, da potrebuje pomoč, ne bi bil prepuščen sam sebi. “Predlog financiranja omogoča tudi finančno dostopnost do dolgotrajne oskrbe vsem. Praktično ostaja plačljiv le hotelski del,” poudarja Gantar.

Oskrba, prilagojena potrebam

Po predlogu zakona bi ocenjevalci najprej ocenili, kakšne storitve dolgotrajne oskrbe potrebuje upravičenec. Ta bi glede na svoje potrebe dobil ali namestitev v instituciji ali formalno oskrbo v domačem okolju. Lahko bi dobil tudi denarno nadomestilo, v višjih kategorijah prizadetosti pa bi lahko kdo od njegovih bližnjih postal njegov oskrbovalec. Zakon obeta tudi storitve za ohranjanje samostojnosti in preprečevanje poslabšanja stanja.

Spremenili bi se tudi domovi za starostnike. Po novem bi imeli bivalne skupine, v katerih bi živelo do 48 oseb. Ti bivalni domovi bi bili v domeni občin. Oskrbni domovi, namenjeni osebam z višjo potrebo po zdravstveni oskrbi, bi lahko sprejeli od 49 do 150 oseb, roko nad njimi pa bi imelo ministrstvo za delo. Nad negovalnimi domovi, v katerih je nastanjenih več kot 150 oskrbovancev, pa bi bdelo ministrstvo za zdravje. Gre za domove, ki bi skrbeli za zdravstveno najbolj zahtevne uporabnike in bi imeli velik delež zdravstvenega osebja.