Očitajo mu genocid in razpad države

Slovenija
, posodobljeno:

Srbski odvetnik Dušan Bratić je po poročanju srbskega dnevnika Politika vložil kazensko ovadbo proti bivšemu slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu in še petim osebam. Ovadba je bila posredovana srbskemu tožilstvu za vojne zločine. Kučan je v odzivu poudaril, da trditve ne zaslužijo resnega komentarja.

Milan Kučan
Milan KučanLeo Caharija

BEOGRAD > Kazenska ovadba zoper Milana Kučana, kot piše Politika, temelji na uboju pripadnikov takratne jugoslovanske vojske (JLA) na mejnem prehodu Škofije na meji z Italijo ter drugih domnevnih zločinih, navedenih v dokumentih, ki naj bi jih v sredo prejelo srbsko tožilstvo za vojne zločine.

Ovadba je vložena tudi proti nekdanjemu načelniku republiškega štaba teritorialne obrambe v Sloveniji Janezu Slaparju, poveljniku ene od organizacijskih enot slovenske TO Francu Anderliču in še trem osebam. Ovadba jim očita kršitev mednarodnega prava ženske konvencije v času oboroženega spopada v obdobju od 27. junija do 7. julija 1991 na ozemlju Slovenije.

“Moj komentar je odveč, saj verjamem, da bosta srbska politika in družba sami zmogli objektivno soočenje s politiko Srbije v 90. letih prejšnjega stoletja, ki je sprožila odpor pri praktično vseh narodih nekdanje skupne države. To je bila retrogradna politika, ki je za dolgo obdobje zaustavila razvoj predvsem Srbije, pa tudi drugih republik. Prepričan sem, da samorefleksija o tem obdobju, pa tudi celovitejše ocene takratne politike in njenih posledic Srbijo še čakajo, zato da bi zmogla resen korak naprej na poti do članstva v Evropski uniji. Obtoževanje drugih je beg pred lastno odgovornostjo. Kar pa zadeva mojo odgovornost, o njej bo sodila zgodovina,” je zapisal Kučan. Na ovadbo se je odzval tudi Andrej Lovšin, ki je bil od leta 1990 do leta 1994 direktor varnostno obveščevalne službe ministrstva za obrambo. “Z vso odgovornostjo zanikam, da bi se v času osamosvajanja oziroma v obdobju osamosvojitvene vojne zagrešili kakršnikoli zločini, genocid ali kazniva dejanja s strani pripadnikov TO nad napadalcem, takratno JLA. Kvečjemu obratno, Slovenija in njene obrambne sile (TO in policija) niso nikogar napadle, pač pa je to storila JLA in v več primerih uporabila prekomerno silo nad civilnim prebivalstvom,” je pojasnil.