Očitke KPK v Kopru in Novi Gorici zavračajo
V poročilu Komisije za preprečevanje korupcije, ki razkriva milijonske zaslužke zdravnikov in zdravstvenih delavcev izven javnega zdravstva, sta se v samem vrhu znašla tudi koprski in novogoriški zdravstveni dom. V obeh domovih naj bi bilo zaposlenih kar 21 ljudi, ki so denar služili tudi v zasebnih podjetjih. KPK pri tem opozarja na precejšnje sistemsko korupcijsko tveganje. V obeh domovih zavračajo ugotovitve KPK.
PRIMORSKA > “Mislim, da je bila pri številu naših zdravnikov narejena napaka. Zato sem že pisal protikorupcijski komisiji, naj mi pošljejo konkretne podatke, da zadeve razjasnimo. Šele takrat bom lahko zadevo konkretno komentiral,” pravi direktor zdravstvenega doma Nova Gorica Marjan Pintar.
Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina poudarja, da prizadevanja KPK po zmanjševanju korupcije v zdravstvu v celoti podpira. Opozarja pa, da stroge ločnice med javnim in zasebnim zdravstvom in mogoče vzpostaviti, saj bi se sicer javno zdravstvo v trenutku sesulo. V javnem zdravstvu je namreč premalo zdravnikov, da bi lahko v rednem času opravili vse zdravstvene storitve v rednem delovnem času. Priznava pa, da mora biti sistem dobro reguliran in transparenten. “Če bi potegnili takšno ločnico, da bi zdravnikom prepovedali, da delajo še drugje, potem bi se čakalne dobe in vrste bistveno podaljšale,” pa opozarja predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Na zdravnike “dvoživke”, ki svoje hkratno delovanje v javnem in zasebnem zdravstvu zlorabljajo tako, da bolnike preko zasebnih ambulant uvrščajo na čakalne vrste v javnem zdravstvu, je Kuštrin opozarjal že nekdanjega ministra za zdravje Dorjana Marušiča, za problem pa naj bi vedel tudi nekdanji minister Tomaž Gantar. “Vsi so vedeli, kaj se dogaja, pa noben ni nič naredil,” je dejal Kuštrin.
Meni, da je KPK pri zbiranju podatkov naredila sistemsko napako.
Pintar: Podatki KPK ne držijo
Leta 2004 so bili v novogoriškem zdravstvenem domu zaposleni zdravniki, ki so potem dobili koncesije in so začeli ločeno opravljati svojo dejavnost. “Ker je KPK podatke zbirala za obdobje od leta 2004 do leta 2012, so se imena zdravnikov najbrž pojavila v obeh kategorijah, kar pa v praksi ne drži,” pojasnjuje Pintar. Dodaja, da imajo samo trije njihovi zdravniki dovoljenje za opravljanje dejavnosti v zasebnem zavodu, zato je številka 21 precej previsoka, da bi lahko ostala skrita. Sam ni nikoli slišal, da bi kdo od njihovih zdravnikov nekje opravljal zdravstveno dejavnost, za katero mu zavod ne bi dal dovoljenja. Poleg tega so tudi opravili nadzor, ki ni pokazal ničesar takega.
Zakonsko bi prepovedali dvojno vlogo zdravnikov
KPK je naredila analizo prekrivanja javnega in zasebnega zdravstva, saj so hoteli ugotoviti, v kakšnem obsegu zdravniki v javnem zdravstvu hkrati opravljajo še zasebno dejavnost. Največ jih je iz Kliničnega centra Ljubljana, sledita mu medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in mariborski zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, potem pa sta po številu že koprski in novogoriški zdravstveni dom.
KPK ugotavlja, da so zdravniki med leti 2004 in 2012 prijavili kar 151 milijonov evrov prihodkov poleg plače, ki so jih dobili v javnem zdravstvu. To pomeni precejšnje korupcijsko tveganje, zato KPK ministrstvu za zdravje, vladi in državnemu zboru predlaga, naj razmislijo o postopni zakonski prepovedi hkratnega delovanja zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju.
Ugotovitve KPK o sistemski korupciji v zdravstvu so zaskrbljujoče, ocenjujejo na ministrstvu za zdravje in napovedujejo ukrepe za boj proti korupciji. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa mnenje KPK vidijo tudi kot resno opozorilo, da zdravniška zbornica nadzora ne izvaja v zadostni meri. Na ZZZS napovedujejo, da bodo še letos izvedli dodaten nadzor v bolnišnični dejavnosti v zvezi z vodenjem čakalnih seznamov in čakalnih dob.
Ravnikar: nadzora zaposlenih ne bo
“Nad tolmačenjem KPK sem ogorčen. Prav žalosten sem, da se čisto vsak podatek iz zdravstva želi prikazati kot škandal. Dejstvo je, da smo v našem zavodu zaradi pomanjkanja zdravnikov najemali zunanje zdravnike, predvsem za delo v nujni prehospitalni enoti, prav tako pa tudi nekateri naši zdravniki odhajajo pomagat kam drugam. To se mi zdi povsem normalno in vsi ti zdravniki imajo tudi ustrezno soglasje za opravljanje dela drugod,” pravi direktor koprskega zdravstvenega doma Matevž Ravnikar.
Kljub priporočilu KPK, naj predstojniki opravijo nadzor nad svojimi zaposlenimi, Ravnikar tega ne bo storil. “Če ne delajo konkurenčnih stvari, ki bi škodovale našemu zavodu, se mi ne zdi prav nič spornega, če svoje znanje in pomoč nudijo tudi drugod,” pravi Ravnikar.
Ob tem pojasnjuje, da so imeli kar veliko težavo najti zdravnika, ki bi redno delal v prehospitalni enoti in so v tistem času najemali zdravnike od drugod. Če tega ne bi smeli, bi bili ogroženi pacienti. Zdaj so končno dobili rednega zdravnika, zato pogodbenikov ne potrebujejo več.
TATJANA TANACKOVIČ
