Sistem financiranja zdravstva ni vzdržen
“Raje bi bil v ambulanti, a verjamem, da lahko tukaj naredim bistveno več za ljudi,” je kandidat za ministra za zdravje Janez Poklukar danes začel svojo predstavitev pred odborom za zdravje. Njegovi prioriteti na tej funkciji bosta najprej obvladovanje epidemije, nato pa srednje- in dolgoročna vzdržnost zdravstva, da bo zdržalo povečan pritisk starajoče se populacije.
LJUBLJANA > Zdravstvo mora temeljiti na močnem primarnem zdravstvu, za kar je treba krepiti zdravstvene domove, preventivne programe in referenčne ambulante, je poudaril Janez Poklukar. Kot največji zdravstveni težavi v Sloveniji je izpostavil staranje prebivalstva in življenjski slog, ki vodi v razvoj srčno-žilnih bolezni in raka.
Na ravni bolnišnic zagovarja združevanje uprav in specializacijo bolnišnic. Starajoča se družba narekuje vzpostavitev negovalnih bolnišnic, pa tudi razvoj celostne paliativne oskrbe. Za modernizacijo in učinkovito delovanje zdravstva je pomembna tudi digitalizacija zdravstva, digitalni zdravstveni karton in telemedicina.
Izboljšati pogoje dela
Tako kandidat kot člani odbora za zdravstvo so na včerajšnjem zaslišanju veliko pozornosti namenili kadrovskim težavam v zdravstvu. Kadre je treba strateško načrtovati, za nepredvidene manjke pa poenostaviti postopke zaposlovanja iz tujine, je dejal Poklukar. Zdravstva ne zapuščajo delavci na splošno, ampak predvsem medicinske sestre z delovišč, kjer delo poteka neprekinjeno, je izpostavil in opozoril: “Razlika med plačo na teh deloviščih in deloviščih, kjer se dela od sedme do 15. ure, je minimalna.” Ključni za to, da bi medicinske sestre ostale v najzahtevnejših službah, so pogoji dela, možnosti za karierni razvoj in stimulacije za delo. Vse to je treba izboljšati.
Ločiti javno in zasebno
Javno in zasebno zdravstvo je treba jasno ločiti. Zaposleni v zdravstvu bi se morali opredeliti, ali so del javnega ali zasebnega sistema, je odgovoril na vprašanje o t.i. dvoživkah v zdravstvu, ob tem pa poudaril, da bi moral biti sistem nagrajevanja v javnem sistemu primerljiv s tistim pri zasebnikih. “Verjamem, da javni sistem ne more biti zanimiv samo takrat, ko ima nekdo bonitete, ampak tudi takrat, ko ima odgovornosti do sistema. Zato menim, da se je potrebno odločiti, ali bomo vzpostavili primerljiv sistem nagrajevanja v javnem sitemu, tako da ne bo odhajanj v popoldanske ambulante.”
Kot eno od prioritet ministrstva je izpostavil vzpostavitev agencije za kakovost v zdravstvu. Opozoril je tudi, da sistem financiranja zdravstva zlasti zaradi staranja prebivalstva ni vzdržen. Treba bo najti druge vire, jih razpršiti ter povečati prihodke, saj bodo potrebe po zdravstvenih storitvah v prihodnosti večje. Treba bo tudi zagotoviti vire iz proračuna in definirati, kaj spada v osnovno zavarovanje. “Kar pa se tiče dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zagotovo ni nobene skrbi za to, da bi se to ukinjalo,” je povedal. Kvečjemu bi se ga preoblikovalo.
Ob opozorilih, da so stroški, ki jih mora za zdravljenje covidnih bolnikov bolnišnicam plačati zdravstvena zavarovalnica, previsoki, je pojasnil, da so bile cene postavljene v prvem valu epidemije. Ker so v drugem valu ob večjem številu pacientov fiksni stroški enaki, bi bilo treba te cene novelirati.
Po koncu epidemije bo treba prevetriti tudi čakalne vrste. K njihovemu skrajševanju bi pripomogla odprava administrativnih ovir pri pripravi čakalnih seznamov, krepitev preventive in ustavitev prekomernega napotovanja na zdravstvene storitve k specialistom.