Odbor in komisija DZ podprla prizadevanja za ureditev zastopstva slovenske manjšine v Rimu

LJUBLJANA > Odbor in komisija sta soglasno podprla tudi sklep, v katerem priporočata vladi, da v dialogu z vsemi predstavniki Italije v prizadevanjih za ureditev vprašanja priporoča vzpostavitev posebnega volilnega okrožja za avtohtono slovensko narodno skupnost.

Sta pa tako OZP kot komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu zavrnila sklep, ki ga je predlagal poslanec SNS Zmago Jelinčič, da vlada pri italijanskih oblasteh sproži postopek, po katerem se slovenski manjšini v Furlaniji - Julijski krajini prizna status konstitutivnega naroda.

Kot je na seji poudaril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik, je bil zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji sprejet pred 18 leti in takrat je bilo pričakovati, da bo vprašanje zastopstva manjšine v italijanskem parlamentu rešeno, a ga doslej še noben volilni zakon v Italiji ni dorekel v popolnosti. Zdaj je v Italiji v obravnavi predlog sprememb ustave o zmanjšanju števila poslancev v Rimu, ki bi lahko še dodatno zmanjšal možnosti slovenskih predstavnikov za izvolitev, je opozoril.

Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je opozorila, da se Slovencem v Italiji s temi spremembami obeta kršenje pravice do zastopanosti, kršenje zaščitnega zakona ter tudi kršenje mednarodnih pogodb, kot je osimski sporazum.

Ekspertiza glede zastopanosti Slovencev v italijanskem parlamentu po njenih besedah ponuja dve lažji rešitvi, ki jih omogoča sedanja zakonodaja. Prva je, da bi se volilni prag za izvolitev predstavnikov slovenske narodne skupnosti znižal na en odstotek, druga pa je sprememba t.i. Bratinovega volilnega okrožja tako, da bi imeli Slovenci tam večjo možnost za izvolitev.

Na zunanjem ministrstvo po besedah državnega sekretarja Dobrana Božiča menijo, da je ohranitev zastopstva v parlamentu ključna za zaščito pravic slovenske manjšine. To je v razpravi izpostavilo tudi več predstavnikov slovenske skupnosti v Italiji ter številni poslanci.

Več poslancev je Slovenijo izpostavilo kot primer zelo dobre prakse, kar zadeva status in zastopanost manjšin. Kot so poudarjali, zato od Italije pričakujejo vzajemnost.

Tudi član deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine ter deželni tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec se je zavzel, da bi se v Italiji čim bolj približali slovenski ureditvi na tem področju. Predstavnikom Slovenije pa je svetoval, naj v pogovorih z italijanskimi kolegi vedno izpostavljajo, kako je to urejeno za italijansko manjšino v Sloveniji. "To je najboljša karta, na katero Slovenija lahko igra. Pred to karto so Italijani vedno v zadregi," je dejal.

Rojčeva je sicer pri tem opozorila, da slovenskega sistema ni mogoče popolnoma prenesti v Italijo, saj imata italijanska in madžarska skupnost v Sloveniji dvojno volilno pravico, italijanska ustava pa predvideva en glas na volilca.

Predsednica komisije Ljudmila Novak in minister Česnik sta se tudi zavzela za internacionalizacijo vprašanja na evropski ravni, kar je Rojčeva podprla, a se ji zdi smiselno, da se to stori po evropskih volitvah, ki bodo konec maja.