Odbor za okolje soglasno za strožji nadzor nad sosežigom

LJUBLJANA > “V imenu predlagateljev se zahvaljujem vsem, ki ste izrazili podporo zakonu. Med razpravo se je izkazala še ena čudovita stvar, in sicer da predlagana novela zakona uživa podporo vseh političnih strank, tako koalicijski kot opozicijskih,” je po glasovanju, ko je vseh 15 članov odbora za infrastrukturo, okolje in prostor glasovalo za predlagane in z amandmaji dopolnjene spremembe zakona o varstvu okolja, dejala ena od pobudnic, Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo in dolina Soče.

“Upanje, da bomo končno dihali čistejši zrak, postaja končno vse bolj realno. Spremembe, ki jih uvaja novela, se seveda ne bodo uveljavile čez noč, danes pa je na tem odboru storjen prvi korak v pravo smer. Upamo, želimo si in smo prepričani, da bo presegel politiko statusa quo,” je položila poslancem na dušo.

Če je bilo po prvem branju v državnem zboru še nekaj dilem, jih danes očitno ni bilo več, saj so jih odpravili z amandmaji koalicije. Ti so kompromis. Bistvena novost, ki jih prinašajo spremembe zakona, je, da mora “vlada določiti mejne vrednosti za sosežig odpadkov vsaj tako strogo, kot so določene o najboljših razpoložljivih tehnologijah za sežigalnice, razen kadar so za sosežig določene strožje.” Izenačitve sicer ni v zakonu, bo pa to vlada morala urediti v podzakonskem aktu. Obenem zakon uvaja tudi strožji monitoring in nadzor. Povzročitelj mora polurne in dnevne vrednosti meritev objaviti takoj, ko je to mogoče, vse podatke pa enkrat a mesec posredovati ministrstvo in občini.

Podpora predlaganim spremembam je bila med poslanci soglasna - 15 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti.

“Ne zahtevamo luksuza, ampak le minimalne standarde”

Razprava je trajala tri ure, v njej so glas dobili predlagatelji, nevladne organizacije, domačini iz Anhovega, obrtna in gospodarska zbornica, Salonit in drugi.

“Izenačitev standardov za sežigalnice in sosežigalnice je nujna in temeljna zahteva, od katere ne odstopamo. To je edina odgovorna, pravilna in pravična odločitev, ki si jo zaslužimo prebivalci. Cilj je prebivalcem, ki živimo ob cementarni, zagotoviti enako raven zaščite, kot jo imajo tisti, ki živijo ob sežigalnicah. Ne zahtevamo luksuza, ampak le minimalne standarde, nič drugega kot ustavno pravico do življenja v zdravem in čistejšem okolju,” je uvodoma poudarila Mateja Sattler.

“Vlada bi predlog novele zakona o varstvu okolja lahko podprla, a ob ustreznih popravkih določb,” je dejal državni sekretar ministrstva za okolje, prostor in energijo Uroš Kastelic. Določbe, ki se nanašajo na izenačitev zahtev za obratovanje naprav za sosežig in sežig, so sicer za vlado sprejemljive in bi jih vsebinsko podprli, a bi jih bilo primerneje urejati s podzakonskimi predpisi.

“Smo pa naklonjeni zagotavljanju višjih okoljskih standardov, predvsem pri strožjih zahtevah za izvajanje obratovalnega monitoringa. To je ključno za dvig zaupanja in za nadzor nad napravami, ki imajo vliv na okolje. Poleg sprememb, ki bi ji uvedla ta novela, tudi sami pripravljamo nadaljnjo krepitev monitoringa. Ukrepati mora predvsem inšpekcija,” je dejal in dodal, da je ministrstvo naklonjeno strožjim vrednostim, kot jih zahteva evropska zakonodaja, in da se vlada strinja, da je smotrno določati polurne mejne vrednosti tudi pri sosežigu. Vlada pa ne podpira prvotno predlagane okoljske dajatve, je še dodal.

Alenka Gololičič iz CI Danes je poudarila, da je Soška dolina še vedno polna azbesta, tudi če se ga v Salonitu že dolgo ne uporablja več: “Zdaj imamo še sosežigalnico, ki spušča v zrak ne vemo, kaj. Ni čudno, da ne zaupamo, dolga leta so nam lagali. Upamo, da obstaja politična volja, ki bo poskus poprave krivic, ki so jih v preteklosti dovolili in dopustili vaši predhodniki.”

Lucija Pascolat iz CI Danes je v imenu mladih poslancem položila na duše, naj jih zaščitijo. “Kršena nam je pravica do zdravega okolja. Vprašajte se, zakaj se mladi izseljujejo iz doline? Pomislite na vse mlade ljudi in jim pustite vsaj malo boljše življenje. Ne gre samo za Anhovo, ampak vso Slovenijo!”

Tudi Franc Bevčar iz Eko Anhovo in dolina Soče je poudaril, da bi morala biti dolina pod posebno zaščito, ne pa, da se nadaljuje onesnaževanje.

Kanalski župan Miha Stegel je poudaril, da je treba izenačitev mejnih vrednosti zakonsko urediti. “To ni nerazumna poteza in pri tem vztrajamo. Veseli nas, da ministrstvo podpira uveljavitev spremljanje polurne mejne vrednosti, saj je to bistveno za zagotavljanje varnosti prebivalcev. Predlogi so že zdaj kompromis, želeli bi strožje pogoje, da se bolje uredi inšpekcijski nadzor, ki se ni izkazal za učinkovitega,” je dejal, z upanjem, da bodo poslanci delovali po previdnostnem načelu.

Ta je pomemben, ker vpliv koktajla že naloženih in potencialno novih strupenih snovi v telesu ni raziskan. “Prebivalci Anhovega in okolice pogosteje zbolevajo za rakavimi in drugimi boleznimi. Neetično je, da bi se jih še dodatno obremenjevalo,” je izenačitev v imenu zdravniške zbornice podprl Milan Brvar.

Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici, ki je v občini Kanal ob Soči izvajala merite zraka med letoma 2022 in 2021, pa je opozoril na oksidativni potencial, torej vplive izmerjenih delcev na zdravje prebivalcev. “Prispevek cementarne ima s tega vidika najvišje vrednosti na enoto mase. Vrednosti oksidativnega potenciala v očini so med najvišjimi v EU. Prispevek cementarne pri tem je pomemben.”

Izenačitev mejnih vrednosti ni v skladu z evropskim pravom, je zatrdila odvetnica Ana Stanič, ki je pripravila mnenje za Gospodarsko zbornico Slovenije. Tudi Nemčija, ki ima najstrožjo regulacijo na tem področju, nima izenačenih mejnih vrednosti sežigalnic in sosežigalnic, pač pa na podlagi tako imenovanega stanja tehnike. “V primeru, da bo predlagan zakon sprejet, bo evropska komisija začela postopek za kršitev prava EU zoper Slovenijo,” je dejala.

Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja je podprl predlagane spremembe. “Nadzor nad izvajanjem okoljske zakonodaje je porazen. Inšpektorat opozarja, da nima dovolj ljudi in financ. Tu gre za zavestno upešanje nadzora države,” je poudaril. Onesnaževalci naročajo poročila, plačujejo izvajalce meritve, te so v njihovi lasti. Zato je prepričan, da bo nadzor boljši tudi, ko bo, kot predlaga novela, meritve objavljene v živo v realnem času.

Pravnik Rajko Pirnat je v pravnem mnenju, ki ga je naročil in plačal Salonit, izpostavil, da izenačitev mejnih vrednosti ni v skladu z ustavo, predvsem v 14. členu, ki govori o načelu enakosti pred zakonom, saj se različnih tehnologij med posameznimi obrati, ki izvajajo sosežig ali sežig, nepremostljivo različne. Dodal je še, da ukrep krši načelo sorazmernosti. “Treba bi bilo dobiti oceno vseh posledic, ki jih bo zakon povzročil.”

Predsednik uprave Salonita Tomaž Vuk je dejal, da načeloma ne nasprotujejo strožjim pogojem za obratovanje in da so se o tem pripravljeni pogovarjati. Je pa prepričan, da so predlagane spremembe v nasprotju z določili ustave in evropskih pravil. “Ne podpiramo izenačevanja emisij za različne tehnologije. Pri presojanju, ali so rešitve ustrezne, moramo izhajati iz obstoječih tehnologij,” je dejal in poudaril, da zato evropska pravila uveljavljajo načelo najboljše razpoložljive tehnologije. Pavšalno izenačevanje vrednosti bi bilo neizvedljivo, “določene dejavnosti bi morali zapreti,” je dejal.

Že po začetku razprave je kazalo, da bo večina članov odbora za spremembe

“Sedem glasov poslancev Gibanja Svoboda bo podprlo spremembo zakona s predlaganimi amandmaji,” je napovedal Lenart Žavbi iz Gibanja Svoboda, ki je dodal, da “odločitev odbora ne bi smela biti pretežka”. Na trditve, da bo slovenska država imela bolj strogo zakonodajo kot druge države po Evropi, pa je odvrnil: “Hvala bogu, da bo Slovenija na enem področju avantgarda, jaz bi bil na to ponosen.” Podprl je tudi pobudo Petka, da so podatki meritev v realnem času javno dosegljivi in jih je moč nadzorovati. Meni tudi, da bo morebitna ustavna presoja, ki jo napoveduje Salonit, če bodo predlagane spremembe sprejete, za zakon pozitivna.

“Danes bo ta vaš boj končno poplačan,” je predlagateljem dejala tudi Nataša Sukič (Levica), potrdila je besede Mateje Sattler, da ne gre za zakon, ki se tiče samo Anhovega, ampak vse Slovenije. “Poslušamo zgodbe o smrtih, težkih boleznih, vi pa govorite o tehnologijah in razumnih stroških,” se je obrnila na nasprotnike novele: “Mene ne zanima tehnologija, pač pa, kakšen je vpliv na ljudi.” Tudi Tomaž Lah (Svoboda) je prepričan, da je skrajni čas za ukrepanje, tudi na področju monitoringa bo to velik napredek, ne samo pri kaznih. Da bodo v SD spremembe podprli, je napovedal Predrag Baković.

“Strinjam se s kanalskim županom, da je zakon, ki je pred nami, kompromis in ga bomo v NSi tudi podprli,” je napovedal Janez Žakelj (NSi). “Tudi kapital bo dojel, da se da s tehnologijo izpuste znižati na raven sežigalnic. Mislim, da to ne bi smel biti problem,” je dejal Teodor Uranič (Svoboda). Treba bo treba vzpostaviti tak monitoring, da bo nadzor stalen in da se bo tudi izvajal. “Niti kančka dvoma ni, ali podpiramo zakona. Zagovarjamo čim hitrejše uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja, ne le za prebivalce Anhovega, ampak za vso Slovenijo. Ukinjeni bodo dvojni standardi, zmanjšalo se bo onesnaževanje okolja,” je poudarila predsednica odbora Nataša Avšič Bogovič.

Danijel Krivec (SDS) je napovedal, da bo tudi SDS spremembe zakona podprla: “Vesel sem, da se je zadeva od začetka postopka v veliki meri uskladila in da je neusklajenost z ustavo odpravljena.”