Odbor za zunanjo politiko podprl predstavitev Fajonove za zunanjo ministrico

LJUBLJANA > Tanja Fajon je v predstavitvi vizije, prednostnih nalog in strateških usmeritev ministrstva napovedala vrnitev verodostojnosti slovenske zunanje politike. Izpostavila je zavezanost vladavini prava in skupnim vrednotam EU, poudarila pomen dobrih odnosov s sosednjimi državami in podprla širitev EU na Zahodni Balkan.

"Naš skupni interes in cilj je uspešna Slovenija z uspešno zunanjo in evropsko politiko, ki presega strankarske delitve," je poudarila kandidatka za ministrico, ki ključ skupnega uspeha vidi v sodelovanju in dialogu.

Predstavitev Tanje Fajon so podprli poslanci nove vladne koalicije, proti pa so glasovali poslanci SDS in NSi. Kot je dejala Fajonova po glasovanju, to odločitev razume v luči odhajajoče vladne strukture, upa pa, da jih bo prepričala s svojim delom.

Glede svoje ožje ekipe in državnih sekretarjev ni želela biti konkretna. Po poročanju medijev naj bi za državnega sekretarja imenovala nekdanjega zunanjega ministra Samuela Žbogarja.

Fajon: Za povrnitev verodostojnosti in načetega ugleda države pred nami trdo delo

EU ostaja težišče zunanjepolitičnega delovanja Slovenije, kar je še posebej pomembno ob naraščajoči polarizaciji med demokratičnimi in avtoritarnimi režimi, je nadaljevala v predstavitvi prioritet ministrstva. "Zavedam se, da je za povrnitev verodostojnosti in žal načetega ugleda države pred nami trdo delo," je opozorila.

Glede teh stališč je bila deležna kar nekaj kritik iz opozicijskih vrst. Eva Irgl (SDS) je dejala, da je bil odhajajoči zunanji minister Anže Logar izjemno aktiven, izpostavila pa je tudi odlično izvedeno predsedovanje Slovenije Svetu EU. Podobno je izpostavila tudi Vida Čadonič Špelič (NSi), medtem ko je na to odgovoril kar poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi - zunanji minister je korektno opravljal svoje delo, pravi "bik" v trgovini s porcelanom pa da je bil odhajajoči premier Janez Janša.

To je potem izpostavila tudi Fajonova. Kot je dejala, so bili predvsem določeni Janševi tviti "destruktivni" za ugled države, ko se je na primer prerekal z nizozemskim premierjem in določenimi evropskimi poslanci, ko je "žalil in dajal nizkotne izjave". Poleg tega pa se je Slovenija znašla na prangerju tudi zaradi vmešavanja v svobodo medijev in nespoštovanja vladavine prava, kar je "pustilo grenak priokus" glede slovenske zunanje politike in "vrednostnega sistema države", je še dejala Fajonova.

V tem smislu je napovedala tudi odmik od "režimov" v Budimpešti in Varšavi, s katerima je Janševa vlada gojila dobre odnose. Kot je dejala Fajonova, ti dve vladi kršita vrednote EU, zaradi česar je proti njima postopke uvedla tudi Evropska komisija, naslanjanje nanju pa pomeni "temeljni odmik od norm jedrne Evrope".

Slovenija ne bo odstopila od odločitve arbitražnega sodišča

Fajonova je napovedala dosledno spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča, od katere Slovenija ne bo odstopila. Medtem ko je Čadonič Špeličeva pohvalila Logarjevo "tiho diplomacijo", pa je Fajonova dejala, da je ta vedno dobra pot v odnosih, ko se išče skupne rešitve, a hkrati opozorila, da ima v zvezi s tiho diplomacijo zadnjih dveh let glede arbitražnega sporazuma "neprijetne občutke".

Bo pa Slovenija podprla vključevanje Hrvaške v evroobmočje in OECD ob izpolnjevanju pogojev. Podpira tudi širitev schengenskega območja in vključitev Hrvaške, Bolgarije in Romunije. A pred reformo schengenskih pravil bo težko doseči soglasje za širitev med državami članicami, je opozorila Fajonova.

Intenzivno bo krepila prijateljske vezi in zavezništva s pomembnimi partnerji v EU, posebej z Nemčijo, Francijo in Italijo. Kot je napovedala v odgovoru poslancu Jožefu Jelenu (SDS), bo najprej verjetno obiskala Bruselj, nato pa si želi obiskati Berlin.

Širitev EU na Zahodni Balkan je po njenih besedah v interesu Slovenije in mora biti ena od prednostnih strateških usmeritev slovenske zunanje politike. Države Zahodnega Balkana zaslužijo "verodostojno politiko širitve", ne pa "obljub, ki jih ne moremo izpolniti". Enako velja tudi za Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo; njihovo vključevanje v EU Fajonova podpira, a ob izpolnjevanju pogojev za članstvo.

Zagotavljanje varnosti ni zgolj "militarizacija"

Članstvo v Natu je podlaga, na kateri bomo nadgrajevali odnose in strateški dialog z ZDA, je poudarila. Zavez glede tega, da bo Slovenija za skupno obrambo namenila dva odstotka BDP "in več", Fajonova ni želela dati, je pa dejala, da zagotavljanje varnosti ni zgolj "militarizacija", ampak tudi krepitev drugih struktur, na primer civilne zaščite ali kibernetske varnosti.

Močno podpira krepitev strateške avtonomije EU in v tem smislu tudi krepitev evropskih obrambnih struktur. To po njenih besedah ni nasprotovanje Natu, ampak dopolnjevanje.

V tej luči se je zavzela tudi za čimprejšnjo rešitev vojne v Ukrajini, kar bo po njenih besedah mogoče doseči le z dialogom. Ob obsodbi ruske agresije v Ukrajini je poudarila, da trajnega miru in stabilnosti v Evropi ne bo mogoče doseči brez Rusije.

Pozdravila je sprejem sankcij proti Rusiji, a hkrati tudi kritizirala odhajajočo vlado, ki je odpovedala več sporazumov z Rusijo. Po njenih besedah bi bilo "higienično", da vlada v odhajanju tega ne bi storila v zadnjem hipu in brez posvetovanj.

V odgovoru Anžetu Logarju (SDS), zakaj ukrajinska kriza praktično ni omenjena v koalicijski pogodbi, pa je pojasnila, da gre za hitro spreminjajoče se vprašanje, ki ga bo treba vseskozi usklajevati, mu je pa zato sama namenila več pozornosti v svojem programu. Ukrajinska kriza že vpliva na energetsko in prehransko varnost, kaj vse bo sledilo, pa je zdaj težko napovedovati, je dejala.