Odločitve o prenosu 2TDK na SŽ še ni, pravno mnenje temu ni naklonjeno
Ministrstvo za infrastrukturo še ni sprejelo odločitve o morebitnem prenosu družbe 2TDK na SŽ. Prenos, ki bi terjal spremembo zakonodaje in temeljito ureditev pravnih postopkov, namreč predstavlja določena tveganja. Študija, ki so jo pridobili na Dnevniku, celo kaže, da bi lahko bil prenos na SŽ za drugi tir usoden.
LJUBLJANA > Prenos družbe 2TDK in gradnje drugega tira na Slovenske železnice (SŽ) predvideva koalicijska pogodba. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je prejšnji teden v Kopru dejal, da so o tem že pridobili tudi pravna mnenja. Obstajajo pa določena tveganja, treba se bo usesti tudi s SŽ, spremeniti zakonodajo ter utemeljiti pravne postopke, šele potem lahko pride do prenosa, je pojasnil.
"Če bomo to naredili, bomo zato, da bi do drugega tira prišli hitreje, bolj ekonomično in bolj transparentno kot zdaj," je novinarjem v Kopru pojasnjeval Vrtovec. Kdaj bo sprejeta odločitev glede prenosa 2TD na SŽ, ni jasno, je pa Vrtovec že sredi aprila odločitev napovedal v enem ali dveh mesecih.
Študija prenosu nikakor ni naklonjena
Toda časnik Dnevnik je pridobil študijo, ki so jo v SŽ naročili pri družbi Jadek&Pensa in ki je analizirala tveganja in posledice tega prenosa. Študija, ki so jo po navedbah časnika tudi že posredovali infrastrukturnemu ministrstvu, prenosu nikakor ni naklonjena.
Zaradi obsega in kompleksnosti projekta drugega tira bi prenos dejavnosti, sredstev in obveznosti 2TDK na SŽ pomenil "prevelika tveganja za njegovo izvedbo", izhaja iz študije. Tak prenos nima dodane vrednosti. Toda nazadnje to ni pravno, temveč politično vprašanje, zaključi študija. Politik, ki bi tvegal projekt, ki se zadnja leta po dveh desetletjih mrtvega teka končno premika, bi z njegovo ogrozitvijo bržkone tvegal tudi svojo politično kariero.
Najprej bi morali spremeniti zakonodajo, akte o ustanovitvi družb, uredbe, investicijski program ...
Za prenos bi bilo najprej treba spremeniti zakon o drugem tiru, zakon o Slovenskih železnicah, akte o ustanovitvi obeh družb, pa tudi uredbo o koncesiji, ki jo ima 2TDK, investicijski program za drugi tir, zakon o državnem poroštvu in navsezadnje še državni proračun za letos, ugotovitve študije navaja Dnevnik. Ko bi te spremembe potrdili v DZ, bi 2TDK lahko teoretično postal del skupine SŽ, a bi država izgubila položaj družbenika.
Prenos bi bil pravno mogoč le na način dokapitalizacije SŽ s stvarnim vložkom 100-odstotnega deleža 2TDK. Ta bi tako postala samostojna družba znotraj skupine SŽ. Zgolj tako bi lahko 2TDK ostal koncesionar, država pa bi kot koncedent ohranila neposreden vpliv na strateške cilje družbe.
Če bi družbe v skupini SŽ v prihodnosti pridelale izgubo, bi ta lahko vplivala tudi na finančno stanje 2TDK in s tem na projekt drugega tira. V primeru zadolženosti SŽ bi njeni upniki lahko z izvršbo prišli tudi do sredstev 2TDK kot družbe znotraj skupine. Vse to bi vplivalo na investicijski program za drugi tir, ki pa je podlaga za ves pridobljeni evropski denar in nepovratna sredstva, pa tudi za posojila Evropske investicijske banke in NLB.
Prav s temi naj bi bila povezana največja težava prenosa, saj kreditnih pogodb ni mogoče kar prenesti. Tudi državni zakon o poroštvu ne predvideva zamenjave dolžnika. Ker so posojila ključni del finančne konstrukcije za drugi tir, bi izguba denarja utegnila zamajati njegovo izvedbo.
Prenos 2TDK na SŽ bi pomenil nov časovni zamik
Tako v SŽ kot 2TDK se do morebitnega prenosa za zdaj še ne želijo opredeliti. SŽ bodo, kot so za časnik povedali v družbi, podprle vsak konstruktiven predlog, ki bo pripomogel k hitrejši gradnji drugega tira. Na 2TDK, kjer že opozarjajo na negativne posledice morebitnih dodatnih zamud pri projektu, pa so zapisali le, da delujejo skladno z zakoni.
Tudi projektni svet za civilni nadzor nad gradnjo drugega tira opozarja, da bi lahko prenos 2TDK na SŽ pomenil nov časovni zamik. "Projekt je v fazi, ko morajo biti vsi državni uradniki in vsi deležniki izjemno pazljivi, hitri in odločni pri izvajanju dolžnosti, ki jih imajo," je nedavno poudaril vodja projektnega sveta Jadran Bajec.