Ograje so uradna možnost
Vlada je včeraj oblikovala ukrepe, s katerimi bi obvladovala in odvračala nedovoljene migracije. Med ukrepi so tudi “najbolj restriktivni” je pojasnila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Kdaj in kako jih bo uporabila, je odvisno od stopnjevanja pritiskov na mejo. Po napovedih Avstrije, da bo mejo morda že v tednu dni zavarovala z ograjo, tak ukrep lahko pričakujemo tudi v Sloveniji.
LJUBLJANA Ministrica Vesna Györkös Žnidar včeraj še ni povedala, kakšne tehnične ovire bi uporabila Slovenija, saj da bo to strokovna odločitev. Še vedno je te ograje opisovala kot opcijo: “Opcija tehničnih ovir je predvidena z namenom, da se ljudi usmeri proti vstopnim točkam in da se zagotavlja nadzorovan in kontroliran proces.”
V novi migrantski tragediji v morju ob grški obali je umrlo najmanj sedem otrok, potem ko se je v sredo potopilo več migrantskih čolnov. Med prečkanjem morja med Turčijo in grškimi otoki so v nesreči štirih plovil umrli še trije odrasli.
Slovenija sinhronizirana z Avstrijo
Cilj je po ministričinih besedah usmerjanje, obvladovanje in zagotavljanje varnosti tako državljanov Slovenije kot ljudi, ki nezakonito prestopajo slovensko mejo. Te ovire bi stale na območjih, kjer migranti in begunci vstopajo v državo.
Na to, kdaj bi Slovenija postavila ograje, bo verjetno vplivalo dogajanje v Avstriji. Tam so že jasno povedali, da so sredi postopka izbire ograj, ki bi jih lahko postavili že v tedni dni.
Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je za nemški časnik FAZ zatrdila, da o popolnem zaprtju meje s Slovenijo ne razmišlja nihče. Postavljanje ograj okrog celotnih držav nima smisla, se je z nemško kanclerko Angelo Merkel strinjala avstrijska ministrica in pojasnila, da bi v avstrijskem primeru šlo za postavitev “trdnih tehničnih zapor, ki bi zagotovile urejen in nadzorovan vstop in zagotavljanje javne varnosti”.
Slovenija in Avstrija sta sinhronizirani, Slovenija pa se pripravlja na vse možne scenarije, je to avstrijsko napoved včeraj komentirala Györkös Žnidarjeva: “Vlada bo reagirala glede na situacijo.”
V novi migrantski tragediji v morju ob grški obali je umrlo najmanj sedem otrok, potem ko se je v sredo potopilo več migrantskih čolnov. Med prečkanjem morja med Turčijo in grškimi otoki so v nesreči štirih plovil umrli še trije odrasli.
Predsednik nemškega Zveznega kriminalističnega urada (BKA) Holger Münch je v intervjuju za nemški tednik Focus opozoril, da aktualna begunska kriza vse bolj ogroža notranjo varnost Nemčije. Krepijo se konflikti med prosilci za azil, krepi se desničarski ekstremizem, obstajajo pa tudi namigi o morebitnih teroristih med migranti. Zlasti gre za primere, ko v Nemčiji živeči islamisti poskušajo rekrutirati mlade prosilce za azil.
Nevladniki trdijo, da so razmere nečloveške
Na ministrstvu trenutno iščejo tudi dodatne nastanitvene kapacitete. Zaradi bližajoče se zime bo treba namreč vsaj ženske in otroke nastaniti v toplejših prostorih.
Z ostrimi očitki, da so begunci in migranti že zdaj pri nas nastanjeni na način, ki ni vreden človeka, so se včeraj oglasile nekatere nevladne in humanitarne organizacije. Kot so zapisali v pismu premierju Miru Cerarju, minimalnim standardom ne ustrezajo zlasti razmere v Rigoncah, Brežicah, Dobovi in na Šentilju. “Prenočevanje na prostem, nedostopnost ustreznih sanitarij, večurno zadrževanje brez hrane in vode, nevzdržni higienski standardi in nevarnost, ki jo za begunce pomeni neprestano kurjenje ognja zaradi gretja, so razmere, ki so nedopustne in nesprejemljive,” so zapisali. Zaradi tega ne izključujejo možnosti vložitve urgentne tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
Ministrica Vesna Györkös Žnidar je na te očitke odgovorila. “Nikoli nismo trdili, da so razmere idealne.”
Včeraj je Hrvaška napovedala prihod 6400 oseb, ki jih je vlak pripeljal do Dobove. Iz Slovenije jih je do 18. ure odšlo 7500.
JANA KREBELJ