Olga Franca za primerno oskrbo starejših
“Ljudje so prepoznali moje vrednote, ki jih tudi mlajšim vedno ponavljam: delo, družina, dom, prijateljstvo, poštenje, spoštovanje, usmerjenost k pomoči invalidom, starejšim in socialno šibkim v naši družbi,” o svoji priljubljenosti med volivci pravi Olga Franca, kandidatka stranke SLS za poslanko.
KOPER> Predsednica koprskega odbora stranke SLS Olga Franca sicer za poslanko državnega zbora (DZ) kandidira v goriškem okraju, vendar ima kot morebitna poslanka jasno začrtana svoja prizadevanja za razvoj slovenske Istre.
>Katere projekte, potrebne za slovensko Istro, menite, boste lahko s pozicije poslanke v DZ, če boste izvoljeni, hitreje in bolje uresničili?
“Prizadevala si bom za izgradnjo vzhodne obvoznice Kopra kot prve faze hitre ceste Koper-Dragonja, ki bi na cesti za Šmarje pomembno sprostila promet. Državna regionalna cesta Bivje-Debeli rtič je nujno potrebna obnove in prenove z ureditvijo krožišč in kolesarske steze. Za uspešen nadaljnji razvoj koprskega pristanišča pa naj bi že končno pričeli z izgradnjo drugega železniškega tira Koper-Divača. Na socialnem področju je treba prenoviti Obalni dom upokojencev Koper in sanirati stavbo Splošne bolnišnice Izola.”
> Kaj bo, če boste v parlamentu, vaša prioriteta? Znani ste po prizadevanjih proti Kemiplasu, plinskim terminalom?
“Po zagotovilih koprskega občinskega vodstva položaj tovarne Kemiplas ne bi smel biti več problematičen, vendar bomo v to prepričani šele, ko bo varno razgrajen in na Bivju ne bo več nevarne kemične industrije. Na področju boja proti plinskim terminalom v Tržaškem zalivu pa je žal uspeh naših aktivnosti še pod vprašajem, zato bom s poslansko skupino SLS nadaljevala v tej smeri.”
> Kako boste reševali težave na področju oskrbe slovenske Istre s pitno vodo?
“Voda je osnovni življenjski vir, zato se zavzemam za zakonsko izenačenje osnovne cene vode v celotni Sloveniji. Razliko v stroških priprave in osnovno pravično ceno vode mora prevzeti država. Tako, da poenoti vodne vire, poveže vodovodna omrežja, zgradi ustrezne povezovalne cevovode. Projekt se lahko začne uresničevati na regionalni ravni, na primer v okviru južnoprimorskih občin, iz državne blagajne, občine pa bi lahko te projekte vključile v razvojne programe, da bi ujele denar iz sedanje evropske finančne perspektive in prvo fazo projekta speljale do 2015.“
> Katere so “nevralgične točke” v koprski občini, nad katerimi ima preveliko domeno država in premajhno lokalna skupnost? In so zato izpostavljene raznim interesom, ki škodujejo lokalnemu razvoju?
“Potrebna je decentralizacija države, saj kaže, da pokrajin še dolgo ne bo. Problematika urejanja prostora mora biti v večji pristojnosti upravnih enot in lokalnih skupnosti. Te pa se morajo povezati in vzpostavljati trajnostno in celovito okoljsko in prostorsko politiko, posebno pri razvoju komunalne infrastrukture. Tu je največ neusklajenih interesov med državo in občino, ki jih morajo poslanci, izvoljeni na določenem območju, uravnoteženo obravnavati in preprečiti neusklajenosti. Kot v primeru poslanke Brede Pečan, ki je podprla izgradnjo plinskih terminalov, kar bi tukajšnjemu okolju izredno škodilo. Drugačen primer je izgradnja predora Markovec, kjer gre za vsiljevanje birokratske volje odtujenih vladnih funkcionarjev, ki so dovolili umestitev predora v prostor. Še preden so se uskladili s prizadetimi prebivalci, kar je glede na desetletno zapletanje z izgradnjo povzročilo veliko škode prebivalcem in uporabnikom obalne ceste. Podražitve pa bodo šle v breme davkoplačevalcev. V Sloveniji imamo izredno pomanjkljiv nadzor. Nadzorniki imajo premalo znanja in preveč so odvisni od tistih, ki so jih imenovali. Zato je treba v sistem vgraditi močne nadzorne inštrumente, ki bodo lobističnim mrežam onemogočile izkoriščanje ohlapne zakonodaje,”
>S katerimi argumenti boste vi še v tem tednu prepričevali volivce na Koprskem?
“Včeraj sem bila na posvetu o oskrbi starejših v Portorožu, saj je prav problematika varstva starejših oseb področje, s katerim se veliko ukvarjam. Trenutno se borim za izenačenje cen zdravstvene nege v domovih za starejše in cen zdravstvene nege v negovalnih bolnišnicah. Domovi za starejše so v tem delu zelo podhranjeni.”
LEA KALC FURLANIČ