Oljčno olje 2013: kar obilen pridelek, nižji izpleni, manj aromatike in manj grenkobe
Oljkarska sezona je letos dolga. Precej oljkarjev oljk še ni pobralo, a vendarle je večina slovenskega pridelka že pod streho. Temeljne značilnosti sezone so ob tem nekoliko nižji izpleni v oljarnah, olja pa so manj pikantna in grenka kot v prejšnjih letnikih.
PRIMORSKA > Letošnja oljkarska letina bo seveda veliko zajetnejša od lanske, a vendarle ne tolikšna, kot so številni oljkarji upali pred poldrugim mesecem, ko so s pobiranjem začeli najbolj zgodnji.
Letošnje leto so oljke cvetele nekoliko kasneje, avgusta pa sta razvoj plodov zaustavila suša in huda vročina. September je bil precej moker in v vremenskem sosledju je po mnenju oljkarja Angela Hlaja tudi ključni razlog za nizke izplene: “V avgustu, ko bi morali plodovi pridobivati olje, se je proces ustavil, september pa je bil premoker in s premalo sonca, da bi spet normalno stekel.”
Zelo zahtevna letina
“Letos je zelo zahtevna letina, zato še toliko bolj potrebujemo strokovne analize in sklepe,” poudarja Hlaj. Bega ga tudi intenzivnejše odpadanje plodov. Domneva, da je pavje oko napadlo peclje, oljke so bile zaradi vlage težje, burja pa je potem zlahka opravila svoje.
“Letošnja olja so v povprečju manj aromatična, bolj 'vodena'. Pikantnost ostaja, grenkoba pa je manj intenzivna. Kislost je nekoliko višja, a znotraj predpisanih intervalov,” pa o osnovnih parametrih letošnjih oljčnih olja pravi Milena Bučar Miklavčič iz izolskega laboratorija Labs. Oljkarjem priporoča, naj olje filtrirajo, saj so bile celice v plodovih letos načete.
V Izoli so doslej pregledali približno 300 vzorcev olj, višje kakovosti so olja iz bolj zgodaj stisnjenih oljk. Ob vzorčenju letine so jeseni opravili tudi inšpekcijski pregled 40 vzorcev, odvzetih v slovenskih trgovinah. “Neskladij v kakovosti je še veliko. Dva vzorca sta bila izločena zaradi kemijske neskladnosti, vseh šest vzorcev tukajšnjih olj z zaščiteno označbo porekla pa je bilo ustreznih,” je še povedala Milena Bučar Miklavčič.
Letos se oljke niso obarvale kot običajno, kar je zmedlo marsikaterega oljkarja. “Kljub slabši obarvanosti plodov, višji trdoti in nizkim oljevitostim ne smemo več odlašati z obiranjem, sicer bodo olja siromašnejša in manj obstojna,” sporoča Viljanka Vesel iz Poskusnega centra za oljkarstvo.
Zadnji udarniški vikend
Zaradi nižjega izplena so za marsikoga stroški pridelave višji. “Cena olja pa se zaradi nizke kupne moči najverjetneje ne bo dvignila,” meni Bučar Miklavčičeva. Iz oljarn poročajo, da so zadnje šarže vendarle bolj oljevite, z istrsko belico dosegajo izplen do 22 odstotkov. V oljarni Babič v Babičih pričakujejo konec tedna precejšnjo gnečo, veliko dela si obetajo tudi drugod. “Počasi bo šlo dol, a bomo delali, dokler bodo stranke prihajale,” pravi Patricijo Ternav iz Krkavč. Marinko Hrvatin iz Kopra, ki je oljarno odprl že 9. oktobra, še vedno tudi odkupuje oljke, cena je 1,30 evra za kilogram istrske belice. Oljarna bo predvidoma odprta do 5. decembra.
Na Dobrovem v Brdih so imeli včeraj popoldne priložnostno svečanost, saj so v oljarni predelali že več kot 200 ton oljk, kar je rekord. O tem, koliko bo skupaj pridelanih plodov v Sloveniji, pa bo treba še počakati, a bodo letos uradni rezultati veliko bliže dejanskem stanju kot doslej. Letos je namreč ustrezno registriranih kar 28 oljarn, dvakrat več kot lani.
Strokovnjake po sezoni čaka veliko analitičnega dela, da bodo uspeli pojasniti, zakaj so oljke reagirale nekoliko drugače od pričakovanj in kako se soočiti s tradicionalnimi in novimi pojavi in škodljivci. Mimogrede: jeseni je čas za ukrepanje proti pavjemu očesu. SAŠO DRAVINEC
