Omejili bodo lastninsko pravico
Potem ko je lani zaradi podlubnikov v slovenskih gozdovih padlo 1,8 milijona kubičnih metrov dreves, jih bo letos verjetno še več, predvidoma več kot dva milijona. Da bi te številke zmanjšali, direktorat za gozdove predlaga hitrejše upravne postopke, ki bi pospešili posek napadenih dreves. A to pomeni tudi poseg v lastninsko pravico.
LJUBLJANA > “Sistem mora biti hiter in učinkovit. Poseči bo treba tudi v lastninsko pravico, kajti s posegom v pravico enega lahko ščitimo lastninsko pravico stotih ali več, gre torej za javni interes,” je na včerajšnjem prvem sestanku skupine za nadzor obvladovanja in zatiranja podlubnikov dejal direktor direktorata za gozdove Jošt Jakša.
To naj bi uredili s spremembo zakona o gozdovih, ki naj bi jo sprejeli že v enem mesecu in uveljavili z novim letom. Do takrat pa bodo gozdarji poskušali prepričati ministrstvo za javno upravo, da so odločbe za sanitarno sečnjo v javnem interesu, kar pomeni, da bi jih lahko vodili po skrajšanem postopku - torej brez iskanja soglasij vseh solastnikov gozda, kar je zdaj velika težava.
Poleg tega bi Zavod za gozdove po novem lahko oddal prodajo kar na panju. Izvajalec izvršbe bi les lahko prodal, nakazal lastniku stroške sečnje; če bi bili stroški večji od izkupička, pa bi razliko v stroških plačala država iz proračuna in jo potem izterjala od lastnika.
Zaradi podlubnikov bodo sicer močno oškodovani tako lastniki kot tudi država. “Za zdravo hlodovino smreke dobi lastnik med 80 in 90 evri na kubični meter, za napadeno drevje, ki je modrikasto, dobi od 20 do 25 evrov manj,” je pojasnil direktor Zavoda z gozdove Damjan Oražem. Kar ob 1,8 milijona kubičnih metrih lani posekanih dreves pomeni več kot 40 milijonov evrov manj denarja za lastnike (zasebne ali državne), hkrati pa tudi manj davka od prodaje v državni proračun. “Dejanska povzročena škoda pa je bila na ravni države približno 100 milijonov evrov,” je povedal Oražem.
Po izračunih Zavoda za gozdove je lani povprečen lastnik gozda zaradi podlubnikov izgubil od 250 do 300 evrov. Škoda pa bi bila še štirikrat večja, če lastniki in gozdarji v sečnjo napadenih dreves ne bi vložili toliko naporov, kot so jih. Po Oražnovih besedah so vsakemu lastniku tako prihranili v povprečju 1100 evrov škode. STA, MUZ