Omerza: SDV je bila tajna politična policija

Slovenija
, posodobljeno:

Nekdanja SDV je bila tajna politična policija, katere primarna naloga je bila varovanje oblasti oziroma tiste ozke skupine, ki je po vojni dobila oblast, je na seji komisije za peticije povedal raziskovalec Igor Omerza.

Igor Omreza
Igor OmrezaSTA

LJUBLJANA > Kot taka je po njegovih besedah SDV imela malo skupnega z obveščevalno-varnostnimi službami, kot jih pozna današnja demokracija.

Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti se namreč danes seznanja z organiziranostjo in delovanjem nekdanje Službe državne varnosti (SDV) v povezavi z ustavnima pravicama, kot sta nedotakljivost človekovega življenja in pravica do osebnega dostojanstva in varnosti. Igor Omerza in publicist Roman Leljak sta namreč v zadnjem času večkrat opozorila, da je SDV v 70. letih prejšnjega stoletja izvajala likvidacije političnih nasprotnikov in emigrantov, s tem pa posegala v temeljne človekove pravice.

V zvezi s slednjim je Omerza danes pojasnil, da je morala vsako tovrstno akcijo odobriti zvezna SDV, ki je delovala na ravni nekdanje Jugoslavije, operativno pa so jih izvajale republiške SDV, pri čemer je vsaka “pokrivala svojo narodnost”. Včasih je po njegovih besedah prihajalo tudi do različnih medrepubliških dogovorov, kar se je zgodilo tudi v primeru uboja hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca in hrvaškega emigranta, med vojno sicer poročnika hrvaške domobranske vojske, Nikice Martinovića. Prvega naj bi SDV likvidirala leta 1972, drugega pa leta 1975.

Po besedah Omerze je bil o likvidacijah, ki so se takrat izvajale, obveščen najvišji jugoslovanski pa tudi slovenski vrh, in sicer z depešami. Pri tem ni pisalo, da so ubili tega in tega, ampak so za to uporabljali različne kode.

Sejo komisije so sicer vmes prekinili in se bo nadaljevala v kratkem. Leljak je namreč predstavil nek nov dokument, za katerega predsedujoča komisiji Eva Irgl želi, da se z njim seznanijo člani komisije.

Velik del pozornosti v dosedanjem delu seje so sicer člani komisije namenili proceduralnim vprašanjem in vabilu nekdanjega predsednika republike Milana Kučana na vsebinsko podobno sejo komisije, ki je bila 10. januarja.

Po omenjeni seji je namreč Kučan komisiji poslal dve pismi, v katerih je med drugim zapisal, da se seje ni udeležil, ker ni prejel vabila. Irglova je v zvezi s tem danes pojasnila, da so Kučana o seji obvestili tako po elektronski pošti kot tudi po kurirju. Res pa je, je dejala, da mu kurir vabila ni dostavil na domači naslov, ampak na naslov, na katerega mu protokolarna služba DZ pošilja uradna vabila.

Kučan je bil vabljen tudi na današnjo sejo, a po besedah Irglove svojega izostanka ni opravičil. Je pa na člane komisije v ponedeljek naslovil še eno pismo, v katerem je zapisal, da se bo o smotrnosti njegove udeležbe na današnji seji odločil potem, ko bo prejel odgovor komisije na njegova pisma. V njih je namreč opozoril, da ne držijo navedbe Irglove na seji, da je bil obveščen o zadevi Crnogorac.

Majda Potrata (SD) in Jani Möderndorfer (PS) sta tudi zato danes zahtevala, da komisija sejo prekine, dokler Irglova ne odgovori Kučanu. A je Irglova pojasnila, da takšnega predloga ne bo dala na glasovanje, ker Kučan odgovora ne želi od nje, ampak od članov komisije. Tudi sicer so poslanci SD in PS ves čas izražali prepričanje, da za sklic seje niso bili izpolnjeni vsi pogoji in da se komisija zlorablja za politične namene.

STA