Omerzelove muke: zakaj ne graditi drugega tira
1,2 milijarde evrov - toliko je težka odločitev, ki jo mora minister za infrastrukturo Samo Omerzel te dni sporočiti javnosti. Tako je napovedal pred dnevi istrskim gospodarstvenikom. “Novica za regijo verjetno ne bo dobra,” je nakazal, da se bo država verjetno odpovedala gradnji drugega tira.
KOPER > Minister Samo Omerzel pravi, da mu nihče ne zna razložiti, kdaj in v kolikšni meri bi se naložba - 1,2 milijarde evrov - v drugi tir lahko povrnila. Po njegovih besedah si Slovenija ne more privoščiti še enega Teša 6. Minister bi namesto drugega tira raje vložil dodatnih 300 milijonov evrov v posodobitev obstoječe enotirne proge.
Ministru na pomoč pri tehtanju odločitve smo zbrali nekaj argumentov stroke in uporabnikov.
Za ekonomista Jožeta P. Damijana, denimo, v lanski študiji o pričakovanih blagovnih tokovih skozi pristanišče, ki jo je pripravil za Luko Koper, ni dilem. Drugi tir je treba kar najhitreje zgraditi, sicer nas bodo prehiteli drugi. Železniški tir Koper-Divača že leta 2018 ne bo zmogel požirati blaga iz pristanišča. Milijarda evrov se res veliko sliši, a tir bi gradili osem do deset let, tako da ne potrebujemo vsega denarja naenkrat, je Damijan razlagal na decembrski predstavitvi študije v Kopru. Če država ne bo gradila drugega tira, bo do leta 2030 izgubila do 800 milijonov evrov zaslužka, ki bo šel drugam. Z drugim tirom pa bi v enakem obdobju lahko v slovenskem gospodarstvu seštevali približno milijardo evrov multiplikativnih učinkov.
Dekanja Fakultete za pomorstvo in promet Elen Twrdy povezuje gradnjo drugega tira s tretjim pomolom: “Če želi Luka Koper na dolgi rok zadržati vodilno vlogo pri pretovoru kontejnerjev, je gradnja tretjega pomola nujna. Tretjega pomola pa si ne moremo predstavljati brez učinkovite železniške povezave z zaledjem, torej drugega tira, saj odprema predvidnega števila kontejnerjev ne bo možna samo s tovornjaki, ker so jih že danes naše ceste prepolne in so ti resen ekološki problem.”
Predsednik uprave Slovenskih železnic Dušan Mes, ki je še decembra trdil, da bi bila opustitev gradnje 27-kilometrskega drugega tira “slovenska katastrofa”, pa zdaj ne ugovarja morebitni ministrovi odločitvi zgolj za posodobitev sedanje proge, a opozarja: “Dodatna posodobitev obstoječega tira je lahko alternativna rešitev, vendar samo, če se bo z njo v naslednjih petih letih prepustnost proge povečala za približno 50 odstotkov.”
KATJA GLEŠČIČ
