Opozorili so na degradiran status novičarskih delavcev
Na okrogli mizi Kriza in preporod novinarstva, ki sta jo organizirala Inštitut za delavske študije in Slovensko komunikološko društvo, so udeleženci opozorili tudi na “degradiran status novičarskih delavcev”. Še posebej so izpostavili položaj novinarjev, ki v medijih niso zaposleni, temveč delajo po pogodbah.
LJUBLJANA > Svobodna novinarka in sopredsedujoča sekciji samostojnih in svobodnih novinarjev Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Helena Milinković je opozorila na veliko število prekernih delavcev na RTVS, čeprav so po njenem mnenju samozaposleni v njihovi medijski hiši vseeno v nekoliko boljšem položaju kot v drugih medijih. Kolektivna pogodba jim daje nekaj pravic, po njej bi morali biti tudi obravnavani enako kot zaposleni, a ni tako, je dejala.
Po njenih besedah samozaposleni pogosto delajo več kot zaposleni, saj se morajo bolj truditi, da ohranijo svoj položaj. O pogodbah, ki jim jih ponudijo, pa pravi, da se o njih ne morejo pogajati, saj gre za pogodbe “vzemi ali pusti”.
Zagovornik medijske reforme po modelu javnega naročanja Dan Hind je v zvezi s tem poudaril, da novinarjev ne bi smeli postavljati v tako negotovost. Sam se zavzema za demokratizacijo medijev. Po njegovem mnenju bi morali novinarstvu nameniti javna sredstva, saj bi moralo novinarstvo služiti javnemu interesu, javnost pa bi imela tako tudi pravico do nadzora.
Po mnenju Borisa Postnikova s hrvaškega ministrstva za kulturo je na področju novinarstva pomembna tudi politična strategija. Kot pravi, je bilo tudi na Hrvaškem od leta 2009 odpuščenih veliko novinarjev, novinarji, ki so pred nekaj leti delali za najmočnejše časopisne in druge medijske hiše, pa zdaj začenjajo delati za majhne neprofitne medije.
Postnikov je poudaril tudi, da mora demokratizacija medijev priti iz medijev, saj so ljudje, ki delajo v medijih, tisti, ki naj bi odločali o medijskih vsebinah.
Novinar Večera Aleš Kocjan pa je ob tem pojasnil njihovo izkušnjo poskusa notranjega odkupa časopisne hiše Večer. Podjetje je poslovalo z izgubo, tako so se ljudje zavedali, da bo treba zmanjšati stroške in tudi število delovnih mest, zato so se spraševali, ali je njihova služba sploh varna, je dejal.
Po njegovih besedah so se zavedali, da bi z odkupom pristali v vlogi lastnika, delavca in člana sindikata, ki se bori za pravice zaposlenih, hkrati.
STA