Osmi prevod Svetega pisma v slovenščino

LJUBLJANA > Novi prevod Svetega pisma v slovenščino je začel nastajati deset let po tistem, ko je pri Svetopisemski družbi Slovenije izšel standardni prevod Svetega pisma, ki je bil prvi ekumenski prevod Svetega pisma v slovenščino in sedmi prevod Svetega pisma v naš jezik.

Izdaja bo zgolj katoliška

Jože Krašovec na vprašanje, zakaj nov prevod po tako kratkem času, odgovarja, da je treba vsak prevod po desetih letih pregledati. Pri pregledu so ugotovili, da obstaja več razlogov, da pripravijo nov prevod. Predvsem so želeli, da bi ta bolj upošteval bogastvo uvodov in opomb Jeruzalemske biblije (La Bible de Jerusalem). Poleg tega gre pri standardnem prevodu za ekumenski prevod, namenjen tako katoličanom kot protestantom, medtem ko bo ta izdaja zgolj katoliška.

Za prevod po Jeruzalemski bibliji so se po besedah akademika odločili, ker gre za najbolj priznan in vpliven katoliški prevod Svetega pisma v obdobju po drugi svetovni vojni, preveden v številne jezike. Je klasičen prevod, ki se dokaj dosledno drži izvirnih besedil in značilnega svetopisemskega sloga, hkrati pa uporablja lepo sodobno francoščino, pravi.

Uvodi, opombe in drugi dodatki obširnejši in bolj vsebinski

Toda slovesa Jeruzalemske biblije po navedbah Krašovca ne povezujejo zgolj s prevodom, temveč morda še bolj z odličnimi in uporabnimi uvodi, opombami, referencami in raznimi dodatki. “Ti so prirejeni za spoznavanje temeljnega pomena najpomembnejšega besedišča. Okoli 600 besed je izčrpno obrazloženih v opombah, česar v drugih izdajah Biblije praktično ni,” je dejal.

Od standardnega prevoda Svetega pisma se bo slovenska jeruzalemska izdaja Svetega pisma po besedah Krašovca razlikovala ravno po tem, da bodo uvodi, opombe in drugi dodatki obširnejši in bolj vsebinski. “Novi bodo seveda tudi sam prevod ter reference ob robu. Posebnost bo tudi, da besedilo ne bo postavljeno v dveh stolpcih, ampak v enem, kar je bolj pregledno. Tudi tisk bo dvobarven,” pravi.

Zvestoba izvirniku

Prevod bo po besedah akademika bolj usklajen, bolj zavestno kot standardni prevod pa bo upošteval tudi slovensko tradicijo. “Značilnost prevoda bo zvestoba izvirniku in iskanje čim lepše slovenske oblike v prevodu. Tako ne bo nepotrebnega spreminjanja posameznih besednih formulacij, ampak bo imela prednost slovenska kultura,” pravi.

Pri prevajanju poleg Krašovca sodelujejo Matjaž Maksimilijan, Miran Špelič, Janez Zupet, Bogomir Trošt in drugi, poleg njih pa še vrsta lektorjev, bralcev korektorjev in drugih sodelavcev.

Nekatere knjige prevoda so že izšle, trenutno pa zaključujejo prevod že zadnjih knjig Svetega pisma. V naslednjih dveh letih bodo prevod uskladili, v dodatnem enem letu pa ga pripravili na tisk v eno knjigo.

Dvanajst let za izdajo celotnega prevoda

Za izdajo celotnega prevoda bodo tako po besedah Krašovca potrebovali 12 let, kar je tri leta manj, kot so potrebovali za standardni prevod. “12 let je kratka doba za tako obsežen projekt, posebej če vemo, da bo knjiga za tretjino obsežnejša, kot je standardni prevod,” ob tem ugotavlja Krašovec.

Do danes smo Slovenci dobili že sedem prevodov celotnega Svetega pisma. Prvi je Sveto pismo v slovenščino prevedel Jurij Dalmatin (1584). Za drugi prevod je v letih 1784-1802 poskrbel Jurij Japelj. Tretji prevod je nastal v letih 1856-1859, pobudo zanj pa je dal ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf. Četrti prevod je nastajal v letih 1870-1898 ob sodelovanju jezikoslovca Frana Miklošiča ter pisatelja Josipa Stritarja.

Peti prevod je leta 1914 pripravil Čeh Anton Chraska, namenjen pa je evangeličanom. Šesti prevod je izšel v letih 1958-1961, znan pa je kot mariborska izdaja Svetega pisma. Standardni prevod Svetega pisma pa je nastal v letih 1980-1996 pod vodstvom Krašovca.

STA