Ozemeljski spori na območju nekdanje Sovjetske zveze

MOSKVA, KIJEV> Enklavo znotraj Azerbajdžana pa še danes pretežno poseljujejo Armenci. Gorski Karabah sicer obsega 4400 kvadratnih kilometrov in ima približno 145.000 prebivalcev.

Leta 1994 sta državi sklenili premirje, še vedno pa nista dosegli mirovnega sporazuma. Konflikt tako še ni razrešen, na območju še vedno prihaja do izbruhov nasilja, Azerbajdžan pa stalno grozi z zasedbo ozemlja, če mirovni proces ne bo prinesel rezultatov.

Od Gruzije se je odcepila Južna Osetija

Separatistične težnje so ob razpadu Sovjetske zveze prizadele tudi Gruzijo, ko se je leta 1990 od nje odcepila Južna Osetija in razglasila neodvisnost, kar je vodilo v spopade. V spopadih z gruzijskimi nacionalisti je bilo ubitih približno 2000 Osetov, več kot 100.000 pa jih je pobegnilo v Rusijo, ki je podprla separatistične težnje Južne Osetije. Premirje je bilo sklenjeno leta 1992, Južna Osetija pa je postala de facto neodvisna republika.

Podobno se je zgodilo v Abhaziji, ki je neodvisnost od Gruzije razglasila leta 1992. V vojni, ki je sledila in v kateri se je Rusija postavila na stran proti gruzijski vojski, je bilo ubitih približno 7000 ljudi, več kot 200.000 pa jih je zbežalo iz te regije ob Črnem morju.

Leta 2008 je med Rusijo in Gruzijo zaradi Abhazije in Južne Osetije izbruhnila nekajdnevna vojna, ki pa jo je na koncu Gruzija izgubila. Obe regiji sta sicer de facto neodvisni, a mednarodno ju priznavajo samo Rusija, Venezuela, Nikaragva, Nauru in Tuvalu. Tako Južna Osetija kot Abhazija pa sta priročno orodje za pritiske na oblasti v Tbilisiju.

Pridnjestrska republika

Podobne separatistične težnje so je pojavile tudi v Moldaviji v pretežno z rusko govorečim prebivalstvom poseljenem območju na vzhodnem bregu reke Dnjester, ki se je po razpadu Sovjetske zveze odcepil od romunsko govoreče Moldavije in se poimenoval Pridnjestrska republika.

V boju za neodvisnost te regije je življenje izgubilo več sto ljudi. Po posredovanju ruske vojske je nato Moldavija poleti 1992 pristala na premirje. Majhno republiko v velikosti petine Slovenije in z več kot pol milijona prebivalci pa ne priznava nobena država. Na mednarodno nepriznanem referendumu leta 2006 je 97 volivcev te pokrajine glasovalo za priključitev Rusiji.

V Pridnjestrski republiki pa je z vojsko še do danes prisotna prav Rusija, še vedno pa potekajo pogajanja o statusu republike med Moldavijo, Rusijo, Pridnjestrsko republiko in Ukrajino.

Severni Kavkaz

Pri separatističnih bojih na območju nekdanje Sovjetske zveze pa ni mogoče iti mimo Severnega Kavkaza. Središče oboroženega upora islamistov na Severnem Kavkazu za ustanovitev od Rusije samostojnega emirata je ruska republika Čečenija.

Moskva je od leta 1994 že dvakrat z vojno preprečila odcepitev, trenutno pa je na oblasti v Čečeniji Rusiji zvest Ramzan Kadirov. Skrajni teroristi pa so skozi leta vojni kaos širili tudi drugod. Med najbolj odmevnimi je tragedijami je množična ugrabitev v osnovni šoli v Beslanu v Severni Osetiji leta 2004, ko so oboroženi napadalci zajeli več kot tisoč učencev in učiteljev. V posredovanju ruskih sil je nato umrlo 330 talcev, večinoma otrok.

Vojna med čečenskimi uporniki in rusko vojsko je prizadela tudi avtonomno rusko republiko Dagestan, nemiri pa so pretresali tudi v republiki Kabardino-Balkarija, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

STA