OZS upa na pomoč države gostincem

Slovenija
, posodobljeno:

V gostinstvu zlatih rezerv za plačilo prispevkov, davkov in plač za obdobje, ko panoga ne ustvarja prometa, ni, svari predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar. Tako v OZS kot v Turistično gostinski zbornici Slovenije (TGZS) upajo, da bo gostinstvu in turizmu na pomoč priskočila država.

V gostinstvu zlatih rezerv za plačilo prispevkov, davkov in plač za 
obdobje, ko panoga ne ustvarja prometa, ni, svari predsednik 
sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici 
Slovenije (OZS) Blaž Cvar.
V gostinstvu zlatih rezerv za plačilo prispevkov, davkov in plač za obdobje, ko panoga ne ustvarja prometa, ni, svari predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar.

LJUBLJANA > "Za katero koli panogo, ki ne posluje, ne ustvarja prometa, je situacija izredna," je v izjavi za STA dejal Cvar. "Gostinci opozarjamo na to, da nekih zlatih rezerv za prispevke, davke in plače, ki jih bo treba dati v prihodnje, ni," je dodal.

Sledili bi avstrijskemu vzoru

Zato so na pristojne naslovili kar nekaj predlogov ukrepov, za katere upajo, da bodo našli pot v interventni zakon. Po avstrijskem vzoru tako predlagajo, da se za čas zaprtja lokalov oprosti plačevanje prispevkov od plač, v breme države pa naj bi šlo tudi nadomestilo plač zaposlenih.

Cvar je spomnil, da so se v gostinstvu in turizmu v preteklosti precej ukvarjali s problemom pomanjkanja ustreznih kadrov. "Če država ne bo priskočila na pomoč in bodo nekateri prisiljeni odpuščati, se lahko še večja kriza pojavi po koncu krize s koronavirusom," je posvaril. Zato je pozval tiste, ki sprejemajo zakone, da dobro premislijo in priskočijo na pomoč na čim bolj primeren način, s katerim bi preprečili katastrofo v panogi.

Od polnoči so v Sloveniji v veljavi začasna prepoved ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. To velja tudi za nastanitvene, gostinske, velnes, športno-rekreacijske, kulturne, frizerske in kozmetične storitve. S tem so se zaprla vrata vseh gostinskih lokalov.

Kako je z dostavo hrane na domove?

V sekciji gostinstva in turizma pri OZS so sicer na gospodarsko ministrstvo naslovili vprašanje, kako je z dostavo hrane na domove, dostavo hrane podjetjem ter pripravo hrane za domov, a pojasnila še niso prejeli. Prav tako čakajo podrobna pojasnila glede obstoječih gostov in oddajanje nastanitev v izjemnih primerih.

Cvar je ob tem izpostavil, da je dostava hrane ali prevzem hrane na varnem mestu pri gostinskem lokalu, denimo, pred vhodom, veliko manj rizična kot obisk trgovine. Tudi v tem primeru je izpostavil Avstrijo, kjer se lahko opravlja dostava hrane, pa tudi prevzem hrane na čim bolj varen način.

Zapiranje hotelov in praktično popolnoma zmanjšan obseg poslovanja turističnih agencij predstavlja zelo velik problem, je dodal direktor TGZS Fedja Pobegajlo. Tudi v tej zbornici nestrpnostjo čakajo na sprejem interventnega zakona. Upajo na zagotavljanje likvidnostnih sredstev, davčne razbremenitve, spremembe na področju delovne zakonodaje ter ukrepe za čakanje na delo na domu.

"Mislim pa, da bo glede na velik upad v celotni panogi treba sprejemati še druge ukrepe, ki bodo olajšali prebroditev krize," je dodal Pobegajlo. "Vsi smo prepričani, da se bo turizem ponovno dvignil, a za to krizo bo nujna pomoč države."

Vlada sicer na spletni strani navaja, da je iz prepovedi opravljanja storitev med drugim izvzeta dejavnost dostavne službe. Tako, denimo, dostava hrane prek portala Ehrana teče, a so z 12. marcem onemogočena gotovinska plačila naročil, za dostavljavce so uvedli poseben protokol sprejema in oddaje naročil, do nadaljnjega pa dostavljajo le do vhoda stavbe.

Tudi v dostavljalcu hrane Wolt so omogočili dostavo brez kontakta, pri kateri z dostavljavcem oziroma dostavljavko stranka nima osebnega fizičnega kontakta. Tudi sicer so sprejeli več ukrepov, vključno z omejevanjem fizičnega kontakta med dostavljavci in partnerskimi restavracijami.