Pahor: Izkoristil priložnost na sredini

In zdaj udeleženec drugega kroga predsedniških volitev z dobrimi možnostmi, da se vseli v pisarno na ljubljanski Erjavčevi.

Marsikatera od teh postaj ima sicer madež (zamuda pri vložitvi zahteve za ustavno presojo referenduma o izbrisanih, ko je bil predsednik parlamenta, nedokončanje mandata predsednika vlade ...), ampak če gledamo na seznam funkcij, ki so bile praviloma voljene, je to to.

Ni slabo za nekoga, ki ga ne javnost ne politični sopotniki niso nikdar jemali povsem resno. Da je maneken, Barbika, nastopač, da je neučinkovit, da v resnici ne vodi politike, ampak se le prilagaja tokovom, ki jih politika ubira pod vplivom drugih, vse to so bili očitki, ki so se nizali na njegov račun. V precejšnjem delu nedvomno upravičeno. Kar mučno je bilo včasih gledati, kako ga v vladi ni nihče ubogal, sam pa je skušal dajati vtis, da je šef.

Težko se je tudi spomniti večjega razkoraka med tem, kar (in kako) nek predsednik vlade pove, in realnostjo v koaliciji ali vladi, kot je bilo to pri Borutu Pahorju. Njegov redni četrtkov teater po sejah vlade je bil jagodni izbor političnega nastopaštva z dobro naštudiranimi poudarki na eni in neredko izgubljenostjo, ko je šlo za občutljive teme, na drugi strani.

Po drugi strani se je Pahor izkazal kot politik z instinktom za tisto, kar bo javnost kupila. Volilno kampanjo je začel prvi, lotil se je pobiranja smeti in vsi so se mu smejali. Kakšen mesec pred volitvami so tudi dežurni modreci ugotovili, da stvar deluje. Na vsebinski ravni je svojo spravljivost, ki mu jo je večji del javnosti in stranke zameril, uspel unovčiti kot prednost. Danilo Türk se je pomaknil v levo, Milan Zver v desno, prostor sredine sta prepustila Pahorju. Sinočnje številke kažejo, da je priložnost izkoristil. Znova.

ANTIŠA KORLJAN