Pahor: Na referendumu ne boste odločali o usodi vlade

Slovenija
, posodobljeno:

Naslednji meseci pred referendumom o pokojninski reformi bodo “humus za socialno demagogijo”, je na današnji novinarski konferenci poudaril premier Borut Pahor in hkrati zatrdil, da bo vlada v referendumski kampanji govorila odgovoren jezik. Verjame, da se bodo ljudje odločili za reformo.

Borut Pahor verjame, da se bodo slovenski volilci odločili za pokojninsko reformo, saj po njegovih besedah ima Slovenija eno najbolj zaskrbljujočih demografskih gibanj.
Borut Pahor verjame, da se bodo slovenski volilci odločili za pokojninsko reformo, saj po njegovih besedah ima Slovenija eno najbolj zaskrbljujočih demografskih gibanj.STA

LJUBLJANA> Po besedah Boruta Pahorja je Slovenija na poti gospodarskega okrevanja. Kot je poudaril, velika večina gospodarskih in socialnih kazalcev kaže, da bi lahko z nadaljevanjem reform uspešno izšli iz globoke krize, v katero nas je pahnila svetovna recesija.

Odločalo se bo o usodi prihodnjih generacij

Pokojninska reforma je po njegovih besedah ena osrednjih reform, ki odločajo o sedanjosti in prihodnosti razvoja države. “Zato na referendumu o pokojninski reformi ne boste odločali o usodi vlade,” je poudaril premier, pač pa o usodi te in prihodnjih generacij.

Kot je dejal Pahor, je vzdržna pokojninska blagajna zelo pomembna tudi s stališča pakta za stabilnost. “Slovenija je ta hip na varni strani radarja,” je pojasnil. Slovenije po njegovih besedah v Evropi v tem trenutku nihče ne omenja kot problem, pač med države, ki so zgled drugim.

Zavrnitev pokojninske reforme bi bila verjetno že znak, da se “za Slovenijo nemško-francoski vlak ustavlja na postajališču in da bomo Slovenci ostali tam toliko časa, dokler ne bomo sprejeli bržkone bistveno bolj surove in ljudem neprijazne pokojninske reforme”.

Vlada bo govorila odgovoren jezik

Pahor sicer meni, da se bodo ljudje glede tega znali odločiti prav, zato verjame, da se bo vse dobro končalo. Opozarja pa, da bodo naslednji meseci “humus za socialno demagogijo”. Vlada bo po njegovih besedah tvegala, da naleti še na kakšno antipatijo, vendar bo govorila odgovoren jezik. “Neodgovorno politično demagogijo” bo prepustila tistim, ki “jim ni mar za usodo ljudi”, je dejal.

Slovenija ima eno najbolj zaskrbljujočih demografskih gibanj

Na koncu bodo tudi v tem primeru zmagala dejstva, če ne na tem referendumu, pa kasneje, je prepričan Pahor. Kot je pojasnil, ima Slovenija eno najbolj zaskrbljujočih demografskih gibanj, s čimer se bo morala prej ali slej soočiti.

Če Slovenija želi ohraniti stabilno valuto, se mora boriti za to, da ostane znotraj skupine držav v paktu stabilnosti. Politična volja za to je, Pahor pa pričakuje tudi zavezništva, ki bodo šla čez koalicijo in opozicijo, čez leve in desne ter čez generacijske in socialne razlike.

Svetlik: brez novega zakona bodo pokojnine negotove

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je poudaril, da novi pokojninski zakon več kot četrtini državljanov, ki so upokojeni, za naslednje desetletje in pol zagotavlja boljše usklajevanje pokojnin od sedanjega. Po njegovih besedah je bila zadnja uskladitev za večino upokojencev na ravni 0,4 odstotne točke. Če bi veljal novi zakon, pa bi bila nekaj čez eno odstotno točko.

Druga četrtina državljanov, ki se bo v tem obdobju upokojevala, pa lahko po njegovih besedah ob uveljavitvi novega zakona računa na bistveno višje pokojnine, kot bi jih dobila po sedanji zakonodaji. Začetna pokojnina bi bila višja od sedem do 19 odstotkov, je navedel Svetlik. “Brez novega zakona se bodo pokojnine še naprej zniževale in bodo negotove,” je še poudaril.

Trije scenariji

Sicer pa so po njegovih besedah tri možna nadaljevanja. Prva možnost je, da bi uspeli z uveljavitvijo pokojninske reforme in ob tem še vedno zmerno varčevali, torej zadrževali rast plač, pokojnin in socialnih transferjev v približno istem obsegu kot v letih 2010 in 2011.

Če ta scenarij ne bi uspel, sledi neuveljavitev pokojninske reforme in “ostri varčevalni ukrepi”. Če namreč pokojninska reforma ne bo uveljavljena, nas čaka dodatno varčevanje - za leto 2011 za 274 milijonov evrov, vsako naslednje leto pa nekaj deset milijonov več, je opozoril.

“To pa med drugim lahko pomeni tudi zniževanje plač v javnem sektorju, zniževanje pokojnin, zniževanje ali celo ukinjanje socialnih transferjev za posamezne kategorije prebivalstva, in seveda na drugi strani pomoč socialno najšibkejšim, ki jo bomo morali izdatneje zagotavljati,” pravi minister Svetlik. Po njegovih besedah bo v tem primeru zelo verjetno sledil nov interventni zakon.

Če pa tudi tega scenarija ne bi uspeli uveljaviti, obstaja še tretja možnost. “Tega scenarija ne bi pisali sami, ampak po vzoru nekaterih evropskih držav skupaj s tistim, ki nam bodo narekovali verjetno združevanje prvega in drugega scenarija: ostre varčevalne ukrepe in obvezno pokojninsko reformo,” je pojasnil minister.

STA