Pahor: Slovenija bo sprejela begunce
Premier Borut Pahor je danes povedal, da Slovenije še niso uradno zaprosili za pomoč pri sprejemu beguncev, ki po nemirih v južnem Sredozemlju preplavljajo predvsem Malto, Italijo, Ciper in Grčijo. Glede na razmere v regiji pa je samo še vprašanje časa, kdaj bodo druge članice Evropske unije od omenjenih držav dobile tovrstno prošnjo.
LJUBLJANA>“Na mejah Tunizije in Egipta je 300.000 beguncev”, razmere v Libiji in širše pa kažejo na to, da je samo vprašanje časa, kdaj bo prišlo do povečevanja pritiskov beguncev zlasti na države EU, je po seji vlade še odgovoril premier Borut Pahor na novinarsko vprašanje glede domnevne sredine izjave Rima, da naj bi del beguncev, ki preplavljajo italijanski otok Lampedusa, morda morala sprejeti tudi Slovenija.
S Tadićem in Kosorjevo o porazdelitvi bremena
Napovedal je, da se bo o tem vprašanju pogovarjal tudi s srbskim predsednikom Borisom Tadićem in hrvaško premierko Jadranko Kosor v petek v Smederevu na drugem srečanju njihove tako imenovane personalne trilaterale. En del begunskega vala namreč po oceni premiera ne bo šel čez Sredozemsko morje, ampak “preko Bližnjega vzhoda in Turčije po balkanski poti proti Sloveniji,” kar je za Slovenijo neugodno, saj je najbolj zahodna schengenska država. Zato s Tadićem in Kosorjevo želi doseči tudi dogovor o porazdelitvi bremena tega vala beguncev, je dejal.
Slovenija se je zavezala k sprejemu beguncev
Na novinarsko vprašanje, ali je Slovenija pripravljena sprejeti omenjene begunce, pa je poudaril, da se je Slovenija tako kot druge članice EU zavezala, da bo to storila. Slovenija v vojaških operacijah v Libiji ne sodeluje in tudi ne bo sodelovala, bo pa v okviru svojih moči ponudila človekoljubno pomoč, je dejal.
Za mirno reševanje sporov
Premier si želi reševanja sporov po mirni poti in da bi bile vojaške aktivnosti v Libiji ustavljene čim prej ter da bi režim v Tripolisu odstopil mesto demokratičnemu izboru ljudi in da bi se “odpravila nevarnost, da bi prišlo do vstopa vojaških kopenskih sil na tla južnega Sredozemlja. Izkušnje nas učijo, da to ni nemogoče, čeprav resolucija Varnostnega sveta to izrecno prepoveduje,” je dodal.
Redni ponedeljkovi sestanki
Za oblikovanje stališč, ki jih zastopajo v mednarodni skupnosti, tudi glede sedanjih razmer v južnem Sredozemlju in širše na Bližnjem vzhodu, je premier oblikoval trajno obliko posvetovanja z ministri za zunanje in notranje zadeve ter obrambo ter tudi z načelnikom generalštaba Slovenske vojske in predstojnikoma obeh obveščevalnih služb, vojaške in civilne. Z njimi se je sešel že dvakrat, odslej pa se bodo pri njem ob ponedeljkih redno sestajali, je povedal premier Pahor.
Jutrišnje srečanje bo bolj vsebinsko
Glede srečanja v Smederevu pa je še dejal, da bo za razliko od prvega srečanja trilaterale marca lani na Ptuju, ki je bilo protokolarne narave, tokrat bolj vsebinsko. Govorili bodo tudi o skupnih nastopih na tretjih trgih, dvostranskih odnosih, razmerah v Sredozemlju ter varnosti in napredku zahodnega Balkana na poti v Evropsko unijo.
STA