Pahor: Volitve bolj verjetne v juliju

LJUBLJANA > Pravniki so na posvetu pri predsedniku države Borutu Pahorju enotno menili, da bi bil edini neprimerni mesec za izvedbo volitev avgust. “Zato bi se mu bilo, če bi to bilo le mogoče, koristno izogniti,” je sklenil Pahor, ki tudi zagotavlja, da z razpisom predčasnih volitev ne bo hitel. Pa tudi zavlačeval ne bo z njimi.

Razpust parlamenta brez odlašanja

Ena od možnosti, o kateri se je v zadnjih dneh špekuliralo, je namreč bila, da bi predsednik države odlašal z razpustitvijo parlamenta in tako omogočil izvedbo volitev septembra. Pravniki, katerih nasvete je včeraj poleg Pahorja poslušal tudi predsednik DZ Janko Veber, so menili, da si predsednik države tega čakanja ne sme privoščiti.

“Sogovorniki so se strinjali, da moram akt o razpustitvi parlamenta ter razpisu volitev sprejeti takoj, ko me državni zbor seznani z dejstvom, da predsednik vlade ni bil izvoljen,” je povzel Pahor.

Da bi prišli do volitev čim prej, vendar še vedno znotraj ustavnih, zakonskih in poslovniških rokov, pa bi si Pahor lahko prilagodil 30-dnevni rok, ki ga ima on sam, da po pogovoru s poslanskimi skupinami predlaga kandidata za mandatarja. Če bo ugotovil, da kandidata ni, bo lahko ta rok skrajšal, ne bo pa posegel v temu sledeči 14-dnevni rok za drugi krog, v katerem imajo poslanske skupine ali vsaj deset poslancev pravico predlagati svojega kandidata za mandatarja.

Če se bodo dogodki odvijali po pričakovanjih, je zelo verjetno, da bodo predčasne volitve julija, je včeraj napovedal Pahor.

Različna menja

Pravniki ta termin izpostavljajo kot možen, o tem, ali je najbolj primeren, pa vendarle niso enotni. Volitve v prvi polovici julija so skorajda nedosegljive, je po sestanku svoje videnje stvari predstavil Rajko Prinat in nadaljeval: “Mislim, da je glasovanje v drugi polovici julija in v avgustu zelo slabo za uresničevanje volilne pravice in da bi se morali temu izogniti bodisi s skrajševanjem bodisi s podaljševanjem rokov. Ker smo ugotovili, da se jih skrajšati ne da kaj dosti, mislim, da je treba resno razmisliti o uporabi možnih poslovniških rokov, da pridemo v september.”

Pravnik Jurij Toplak pa nam je pred srečanjem pojasnjeval, da volitve poleti tudi v tujini niso izjema, ponekod so celo pravilo. “Mislim, da ni smiselno ustave prilagajati dopustom. Če bomo dali dopuste nad pravila, potem ne vem, kaj bomo imeli v prihodnosti, ko bomo spet imeli tak primer. Ustava mora biti nad vremenom, dopustom in vsemi ostalimi navadami. Država ne more stati dva meseca, zaradi tega ker gredo nekateri na morje.” Igor Kaučič je črto pod sestankom potegnil z ugotovitvijo, da bi bile volitev, če bo Pahor skrajšal svoj čas za predlaganje mandatarja, lahko v drugi polovici julija.

“Prednost tega bi bila, da bi imeli kampanjo zunaj počitnic in da bi volitve oziroma dan glasovanja padel v začetek parlamentarnih počitnic, kar je po mojem mnenju še vedno skladno z ureditvijo in tudi z dosedanjimi stališči ustavnega sodišča.” Vse, kar so se včeraj menili, temelji na predpostavki, da ne bo kandidata za mandatarja, je poudaril Kaučič. Če se bo našel kak kandidat, se lahko pogovarjamo le še o septembru.

Zaletava Bratuškova

Volitve v času počitnic same po sebi niso sporne, pravi Erik Kerševan, nekoč generalni sekretar ustavnega sodišča.

Ustavni sodniki so pozorni na to, ali nosilci oblasti morda ne izberejo namerno najslabšega datuma, ki ga imajo na voljo, če pa bo Pahor znotraj možnih ustavnih okvirjev iskal za državljane najboljšo rešitev, bi bilo to “vsekakor skladno z ustavnimi zahtevami in tudi ustavno sodišče jih pri tem ne bo sankcioniralo.”

“Morda je škoda, da ni tovrstnega pogovora preden je do odstopa prišlo opravila predsednica vlade,” je Kerševan še okrcal Alenko Bratušek. Čeprav je imela na voljo tudi druge možnosti, denimo glasovanje o zaupnici, se je odločila za odstop in pahnila druge državne organe v dileme, kakršen so včeraj pri Pahorju reševali pravniki.

JANA KREBELJ