Pahor diplomatom: Glavni nalogi zunanje politike evropska in sosedska politika

BRDO PRI KRANJU > Borut Pahor je ocenil, da se je Slovenija znašla v položaju, ko mora bolj samostojno in z lastnim znanjem presojati ter odločati o pomembnih domačih in zunanjepolitičnih zadevah. Po njegovem mnenju smo tega sposobni.

Ob regionalizaciji v EU ostati v družbi z Nemčijo in Francijo

Poudaril je, da je zelo pomembno, kako se bo Slovenija umestila znotraj Evropske unije. Sicer je težko predvideti razvoj dogodkov v uniji, vendar vse kaže, da bo prišlo do razvrščanja oziroma regionalizacije znotraj nje.

Slovenske diplomate bo v sredo nagovoril premier Miro Cerar, v četrtek pa še predsednik državnega zbora Milan Brglez. V sredo se bo diplomatskega posveta udeležil tudi predsednik malteške vlade Joseph Muscat. Malta je namreč s 1. januarjem prevzela polletno predsedovanje EU.

Slovenija mora ostati v tisti družini evropskih držav, kjer sta Nemčija in Francija, je poudaril Pahor. Če bi se kdaj zgodilo, da ti dve državi ne bosta več v isti skupini, potem nič več ne bo tako, kot je bilo, je opozoril.

“V strateškem smislu morajo biti vsi koraki slovenske zunanje politike pri evropski in mednarodni politiki taki, da okrepimo našo umestitev v to regijo,” je sporočil zbranim diplomatom.

Slovenija mora prav tako okrepiti svoje aktivnosti v EU in zvezi Nato. “Zelo pomembno je, da imamo tam svoj glas in da se zavedamo pomena teh dveh organizacij za naš napredek, razvoj in varnost,” je dejal predsednik.

“Ker se stvari znotraj teh dveh organizacij odvijajo z naglico, je treba vestno spremljati razvoj dogodkov, ga analizirati, sprejemati lastna stališča in jih uveljavljati v teh dveh institucijah, da bosta EU in Nato govorila tudi v našem interesu,” je poudaril.

Izogibati se dejanjem, ki bi poslabšala odnose s Hrvaško

Glede odnosov s sosednjo Hrvaško je Pahor poudaril, da se morajo v pričakovanju razsodbe arbitražnega sodišča o meji med državama vsi, ki vodijo ali predstavljajo Slovenijo in Hrvaško, izogibati slehernih izjav in dejanj, ki bi poslabšali odnose.

Spomnil je, da so se na decembrskem sestanku predsednikov države, vlade, državnega zbora in državnega sveta dogovorili, da bo vlada pripravila strategijo priprave na razsodbo arbitražnega sodišča. Ta bo po Pahorjevem mnenju pokazala, ali lahko Slovenija z mirno ureditvijo tega vprašanja napreduje pri vseh drugih domačih in mednarodnih ambicijah.

“V dobrososedstvu in prijateljstvu je mogoče napredovati samo, če vanju investiraš,” je poudaril Pahor in dodal, da si je treba iskreno prizadevati za kolikor je mogoče dobre odnose s sosednjo državo, ker bo že tako zapleten problem uveljavitve sodbe arbitražnega sodišča precej zahteven projekt.

V nasprotnem primeru po njegovem mnenju lahko pričakujemo to, kar smo doživeli v letih 2008 in 2009 - to je popolna paraliza vseh domačih in zunanjepolitičnih ambicij zaradi spora, ki bi obremenil sosednji državi. “Temu se moramo na vsak način izogniti,” je poudaril.

“Zelo pomembno bo, da pripravimo sebe, njih (Hrvaško), Evropsko unijo, celotno mednarodno skupnost na položaj, v katerem se bomo znašli, ko bo sodišče razglasilo sodbo,” je diplomatom sporočil Pahor.

Erjavec: Izzivi ostajajo enaki kot lani

Zunanji minister Karl Erjavec je dejal, da nas v letošnjem letu čakajo takšni izzivi kot v preteklem, to so migracije, terorizem in varnost. V naši soseščini nismo uspeli rešiti nobene krize, zato situacija ostaja podobna kot lani, je poudaril.

Erjavec je v uvodnem nagovoru dejal, da bo Slovenija kot država in kot članica različnih mednarodnih organizacij tudi v letošnjem letu prispevala k reševanju sporov na miren način in podpirala miroljubno politiko.

Poudaril je, da bo treba vložiti veliko naporov, da bo Slovenija prepoznavna kot država, ki se zavzema za miroljubno politiko, spoštovanje človekovih pravic in mednarodno razvojno pomoč. Prepričan je, da bi večino kriz lahko odpravili tam, kjer nastajajo. Krize so običajno povezane s slabimi socialnimi razmerami, zato je po njegovem mnenju treba dati še večji poudarek mednarodni razvojni pomoči.

Erjavec je dejal, da si v letošnjem letu želimo dobrih odnosov s sosednjimi državami. Krepijo se odnosi z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, kar se tiče Hrvaške, pa “ne moremo govoriti o kakšnem večjem napredku”.

Kot je poudaril, bo velik izziv pričakovana razsodba arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. “Upam, da bomo tudi ta izziv uspešno premagali in da bomo za vselej tudi ta spor, ki bremeni obe državi, presegli,” je dejal minister.

Stvari na Zahodnem Balkanu se ne odvijajo po pričakovanjih

Napovedal je, da bodo na posvetu veliko pozornosti namenili tudi prihodnosti Evropske unije, predvsem varnosti, brexitu in volitvam v nekaterih državah članicah. Izidi volitev v Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem lahko po njegovih besedah bistveno spremenijo dosedanjo politiko tako glede prihodnosti unije kot glede razreševanja posameznih mednarodnih kriz.

Poudaril je pomen Blejskega strateškega foruma, ki ostaja eden pomembnejših dogodkov v regiji in tudi v srednji Evropi, ter procesa Brdo Brioni. To je po Erjavčevih besedah pobuda, ki jo je treba še naprej negovati in razvijati, še posebej zato, ker se stvari na Zahodnem Balkanu ne odvijajo v skladu s pričakovanji.

STA