Pahor gre v boj za vlogo, ki mu je “pisana na kožo”

LJUBLJANA > Aktualni predsednik Borut Pahor je včeraj uradno naznanil svoj vstop v volilno tekmo. Drugače kot pred petimi leti, ko je bil kandidat stranke SD, bo tokrat za nastop na volitvah zbiral 5000 podpisov, stranko SD pa bo prosil le, naj ga podpre.

Najpomembnejša naloga je povezovanje ljudi

Pahor pravi, da mu je vloga predsednika republike “pisana na kožo”. Če mu bodo volilci dali to možnost, bo nadaljeval s spravnim procesom, zavzemal se bo za politično stabilnost, reforme, krepitev sistema nacionalne varnosti, dobre odnose s sosednjimi državami in reševanje vseh vprašanj po mirni poti ter za utrjevanje ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti.

Ob napovedi kampanje je povzel svoje dosedanje delo. Prepričan je, da je najpomembnejša vloga predsednika povezovati ljudi v močno skupnost. Zelo pomembno je po njegovem tudi to, da se predsednik izreče o najpomembnejših, vitalnih vprašanjih, ki zadevajo razvoj naroda in države. Enako pomembno je, da se predsednik ne vtika v aktualno dnevno politiko. Doslej se je držal načela, da se je oglasil takrat, ko je menil, da lahko pripomore k razrešitvi določenega problema, izogibal pa se je izjav, ki bi lahko spore poglobile.

Kritiki mu pravijo populist in kralj instagrama ter mu očitajo, da je degradiral funkcijo predsednika kot moralne avtoritete. Na to karto bodo igrali tudi Pahorjevi protikandidati. Pahor jim odgovarja: “Morda je v moji politični drži nekaj elementov tega, kar se sicer imenuje populizem, toda nič od tega, kar se imenuje nacionalizem, nič, kar se imenuje rasizem, nič, kar se imenuje šovinizem. Ste me kdaj slišali, da sem šel med ljudi in ščuval? Ste me kdaj slišali, da sem govoril o svojih političnih nasprotnikih s sovraštvom? Ste me kdaj slišali, da sem govoril o drugih narodih ko o manjvrednih?” Nič od tega mu ni mogoče očitati, ker se vedno in povsod zavzema za sožitje in dialog, daje vedeti.

Dolg seznam izzivalcev

Pahor velja za favorita letošnjih predsedniških volitev. Raziskave javnega mnenja mu zadnje čase napovedujejo, da ne bo zmagal že v prvem krogu, a čeprav največja koalicijska in največja opozicijska stranka še nista napovedali svojih kandidatov, je malodane neverjetno, da mu to ne bi uspelo v drugem.

Za zdaj se kot njegov najresnejši protikandidat kaže kamniški župan, igralec in nekdanji komik Marjan Šarec, ki bo kandidiral s podporo svoje neparlamentarne stranke in s 3000 podpisi volilcev. Včerajšnja anketa časnika Delo je pokazala, da bi za Pahorja v prvem krogu volitev glasovalo 37,2 odstotka vprašanih, za Marjana Šarca pa 23,1.

Sledila bi kandidatka NSi Ljudmila Novak (10,6 odstotka anketiranih). Od drugih morebitnih kandidatov sledijo Zmago Jelinčič (3,3 odstotka), Milan Jazbec z desetinko odstotka manj, Andrej Rozman (1,6 odstotka), Damjan Murko (1,3 odstotka) in Angelca Likovič (0,8 odstotka).

Poleg omenjenih dejanskih ali morebitnih kandidatov bi se v vlogi predsednika radi videli vsaj še naslednji: Dominik Kozarič, Žiga Papež - Papster, Jožef Jarh, Jordan Zahar, Ludvik Poljanec, Aleš Cepič, Dušanka Janša, Martina Valenčič, David Cigoj in Valerija Korošec.

Na porazdelitev glasov na vrhu bi utegnilo vplivati to, koga bosta predlagali stranki SDS in SMC. Portal Pozareport je za slednjo zapisal, da bi bil lahko njen kandidat novinar Slavko Bobovnik.

Čigavo ime bo na glasovnici, bo znano najpozneje 25 dni pred volitvami. Do takrat morajo kandidatu državni volilni komisiji oddati kandidaturo, podprto bodisi s 5000 podpisi volilcev bodisi z desetimi podpisi poslancev, lahko pa kandidirajo s podporo stranke in tremi poslanskimi podpisi oziroma 3000 podpisi državljanov.

JANA KREBELJ