Pahor ne more do nove zmage s staro retoriko
“Ravno vklopil. Je TV SLO zgrešila koledar in vrti oddajo iz leta 2008?” To vprašanje se je med ogledom nedeljskega intervjuja z Borutom Pahorjem podilo po glavi Janezu Janši (SDS), ki se je javnosti oglasil prek twitterja. Predvolilna tekma se je začela, Pahorjev nastop pa ne kaže še nobenega premika od obljub, kaj bo ljudem dal, k napovedim, kako bo to ustvaril, je do premierja kritičen Miro Kline z ljubljanske fakultete za družbene vede.
LJUBLJANA>“Govoril je zelo veliko, ampak povedal le, kaj bo ljudem dal, ne pa kako bo kaj ustvaril. Mislim, da je to njegov minus, njegov manko, ki si ga niti sam noče priznati,” je Pahorjevo vztrajanje pri že poznanem stilu nastopanja ošvrknil strokovnjak za tržno komuniciranje dr. Miro Kline. Pahor bi po njegovem uspešneje nagovarjal volilce, če bi začel govoriti, kako bomo skupaj ustvarjali in potem skupaj varčevali, da bi izšli iz krize: “Ravno obratno kot da govori, kaj vse bo dal revnim. Ampak bogatim ne bo nič vzel. To se ne izide.”
Pahor nastopal zlasti kot mandatar
Klineta je zmotilo tudi to, da Pahor skorajda ni govoril skozi svojo stranko, pač pa je predvsem nastopal sam zase, kot mandatar, ki ve, kako lahko Slovenijo izpelje iz krize. “O sebi bi Pahor moral kdaj kaj negativnega reči; to ljudje danes raje slišijo kot samohvalo,” je Kline še pokritiziral Pahorja, ki se je v oddaji pohvalil z uspešno sklenitvijo arbitražnega sporazuma, pa tudi z uspešnim bojem proti klientelizmu in korupciji.
A volitve so pred vrati. Je Pahorju sploh ostalo dovolj časa, da ga volilci spoznajo kot človeka, ki jih nagovarja na drugačen način? To je težko oceniti, meni Kline, saj je uspešnost Pahorjeve retorike odvisna tudi od poti, ki jo bodo na tem področju ubrale druge stranke. “Govoril je dovolj sladko, da bi lahko marsikoga prepričal, skozi bolj analitičen pogled pa lahko vidimo, da ima preveč prozornih vrzeli in s takšno govorico ne more zmagati,” ocenjuje.
Pahor je v intervjuju med drugim dejal, da so si ga nekatera omrežja prizadevala prikazati kot nesposobnega, nekatere na levici pa naj bi bilo strah, da bo na volitvah ponovno uspel. Kline tega ne razume kot kritiko, ki bi lahko škodovala levici v celoti. “Skozi to sem razumel, da se hoče njegova stranka SD razlikovati od drugih, ki so bile na začetku skupaj v vladi.”
Usodni spopadi med omrežji
“To je bila zmaga fraz nad vsebino. Slovenci in Pahor živijo v dveh vzporednih resničnostih,” je nastop premierja ocenil Žiga Turk, minister v vladi SDS.
O Pahorjevem prepričanju, da je vlada pretrgala z omrežji in da je nekatere na levici strah, da bi Pahor spet uspel na volitvah, pa Turk pravi: “Če se malo pošalim, Slovence z leve in desne je strah, da bi Pahor ponovno prišel za krmilo države. Na omrežja naj se ne izgovarja. Vsem po vrsti, tudi predstavnikom omrežij, je kar naprej zagotavljal, kako jim zaupa. Omrežja obstajajo. Kolikor manj je denarja, toliko nevarnejša so vsaki politiki, ki zanje nima posluha ali ki favorizira eno in ne drugega omrežja. Medsebojni spopadi omrežij in ne boj z njimi so uničili koalicijo.”
Podobno o omrežjih razmišlja ekonomist Janez Šušteršič: “Imel sem bolj občutek, da so omrežja uspešno razbijala druga drugo in si ustvarjala afere, Pahor pa je dajal vtis, da nemo opazuje nekje od daleč in se v to ne spušča.” O strahu na levici pa: “Če se levica boji, da bi bil Pahor ponovno izvoljen, se tega boji predvsem zaradi nizkih rejtingov, ne pa zaradi tega, ker je bil preveč dober.”
Nekdanji predsednik DZ Pavel Gantar (Zares) si intervjuja ni ogledal. Prednost je dal nogometni tekmi, vseeno pa je pokomentiral Pahorjev razmislek o omrežjih in strahu na levici. “V resnici kakšnega strahu, da bi uspel, ni,” pravi Gantar, prepričan, da Pahor ni zaustavil omrežij. “Žal je bila njegova borba z omrežji nikakršna oziroma je gledal stran,” ocenjuje Gantar, ki trdi, da se omrežja oblikujejo zlasti okrog AUKN in okoli gradnje šestega bloka šoštanjske termoelektrarne (TEŠ 6).
JANA KREBELJ
