Pahor ob koncu četrtega leta mandata velik pomen pripisal korakom k spravi

LJUBLJANA > Te prelomne dogodke sta po mnenju Boruta Pahorja v letu 2016, četrtem letu njegovega mandata, omogočili umiritev splošnega družbenega stanja in trdna politična volja. Vrh teh prizadevanj je bil pokop žrtev iz Hude Jame na Dobravi pri Mariboru. “To ilustrira notranjo moč naroda za velike premike naprej,” ocenjuje Pahor v letnem poročilu.

Kot pomemben mejnik sprave ocenjuje tudi skupno izjavo z ljubljanskim nadškofom metropolitom Stanislavom Zoretom, ki sta jo dala na začetku septembra v prostorih ljubljanske nadškofije.

Med ključnimi poudarki letošnjega leta predsednik navaja še prizadevanje za mir in pozive k strpnosti, dogodke z mladimi, dejavnosti oziroma priznanja za spodbujanje odličnosti in spodbujanje socialne povezanosti.

Gospodarstvo okreva, a ga ne spremljajo strukturni ukrepi

Pahor uvodoma v poročilu ocenjuje, da letošnje leto zaključujemo s spodbudnimi kazalci gospodarskih in socialnih razmer in da Slovenija okreva, kar nam upravičeno vliva prepotreben optimizem. Vendar ob tem opozarja na previdnost. Okrevanja gospodarstva namreč po njegovem mnenju še ne spremljajo potrebni strukturni ukrepi, ki bi zagotavljali njegovo večjo trajnost, poleg tega pa se povečujeta nepredvidljivost in nevarnost v evropskem in mednarodnem okolju.

Zato Pahor ocenjuje, da je treba izkoristiti sedanjo politično stabilnost za bolj korenite sistemske spremembe in tudi bistveno več napora vložiti v posodobitev celotnega nacionalnega varnostnega sistema.

Nihče ne bo namesto Slovenije sprejemal odločitve za uspešen razvoj

Vse to se dogaja v okoliščinah, ko Evropska unija izgublja svojo moč in z zaskrbljenostjo spremljamo vračanje k nacionalnim politikam. V teh razmerah si mora Slovenija po Pahorjevem prepričanju aktivno prizadevati za uspešen razvoj Evropske unije oziroma za to, da ostaja v njenem najbolj povezanem delu.

Izkušnje iz leta 2016 nas navajajo na bolj suvereno presojanje in ukrepanje v spreminjajočih se domačih in mednarodnih razmerah, ocenjuje predsednik republike. Opozarja, da je Slovenija članica EU in Nata in mora s svojimi ravnanji izkazati polnovredno vlogo. Hkrati pa se ne sme zanašati na nikogar, da bo namesto nje sprejel odločitve, pomembne za naš vsestranski razvoj, dodaja Pahor.

Projekti in delovne akcije še iz časa predsedniške kampanje

V poročilu so v predsednikovem uradu izpostavili njegove številne aktivnosti v četrtem letu mandata, pa tudi nekatere njegove misli in anekdote. Poudarili so, da predsednik republike še vedno izvaja projekta iz časa predsedniške kampanje, in sicer projekt Skupaj - Spodbujajmo drug drugega ter delovne akcije pod nazivom Skupaj za skupno.

Iz statističnih podatkov izhaja, da se je Pahor v četrtem letu mandata udeležil 216 prireditev, priredil 30 sprejemov, imel 96 govorov, nagovorov ali pozdravnih nagovorov, 46 izjav za javnost in 126 pokroviteljstev. Podelil je 59 odlikovanj, imel 60 pogovorov z institucijami ter 85 pogovorov s posamezniki, bilo je 26 ogledov predsedniške palače, desetkrat pa so pripravili dan odprtih vrat, ko so zabeležili skupaj okoli 4000 obiskovalcev.

Pahor je opravil 18 obiskov v tujini, 12 pa je bilo obiskov tujih državnikov v Sloveniji, izhaja iz letnega poročila.

STA