Pahor ob spominu na žrtve totalitarnih režimov poudaril pomen EU pri ohranjanju demokracije in človekovih pravic

LJUBLJANA > V svojem slavnostnem nagovoru je Borut Pahor povedal, da Slovenci sodimo med tiste srednje in vzhodne evropske narode, ki so jih v burnem 20. stoletju preizkušali vsi trije totalitarizmi - fašizem, nacizem in komunizem.

"Danes s to počastitvijo izražamo spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in se poklanjamo vsem, ki so se borili proti tiraniji in zatiranju. Obnavljamo svojo zavzetost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načelih pravne države in spoštovanju človekovih pravic," je dejal. Poudaril je tudi pomen ohranjanja spomina na preteklost, "saj brez resnice in spomina ni sprave".

23. avgust je za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov leta 2009 z resolucijo razglasil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili trije totalitarni režimi, so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov.

"Ponovno potrjujemo svoje enotno stališče proti vsem oblikam totalitarne vladavine ne glede na ideološko ozadje," je poudaril. Obenem pa tudi dodal, da je evropsko združevanje kot model miru in sprave svobodna izbira evropskih narodov, da se zavežejo skupni prihodnosti, in da je EU posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije, spoštovanje človekovih pravic in načel pravne države, ne le v EU, ampak tudi zunaj nje.

Na slovesnosti so bili navzoči tudi visoki predstavniki petih največjih verskih skupnosti v Sloveniji, katoliški škof Anton Jamnik, evangeličanski škof Leon Novak, islamski mufti Nevzet Porić, pravoslavni škof Sava, škof pomočnik patriarha srbske pravoslavne cerkve, in judovski rabin Ariel Haddad, ki jih je predsednik republike pred slovesnostjo sprejel v predsedniški palači.

Spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam je bil na Kongresnem trgu postavljen pred petimi leti in slovesno odprt 13. julija 2017. Spomenik je odtlej osrednje državno spominsko obeležje za vse, ki so kot vojaki različnih armad padli v vojnah na naših tleh ali umrli kot njihove žrtve, posvečen pa je tudi žrtvam revolucionarnega nasilja.

V spomin na žrtve totalitarnih režimov je v Ljubljani potekalo več slovesnosti, ki so jih organizirali Študijski center za narodno spravo (SCNR), Vojaški vikariat Slovenske vojske in ljubljanska župnija sv. Nikolaja. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, so spomin na žrtve totalitarnih režimov tako obeležili tudi z mašo v ljubljanski stolnici, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Sledila je akademija, ki jo je pripravil vojaški vikariat Slovenske vojske.

Že pred slovesnostjo pa so se s položitvijo venca k spomeniku poklonili tudi v Slovenski demokratski mladini in delegaciji NSi, sledila je izjava predsednika NSi Mateja Tonina.