Pahor odlikoval tri umetnike in festival Kogojevi dnevi

LJUBLJANA > Festival Kogojevi dnevi, ki neprekinjeno deluje od leta 1979, je bil nagrajen za prispevek k uveljavljanju sodobne slovenske resne glasbe in utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. V sklopu festivala so krstno izvedli več kot 325 slovenskih skladb. Z vztrajanjem pri poslanstvu je festival trajno zarisal sledi v slovenski kulturni zakladnici, piše v obrazložitvi odlikovanja.

Predsednik sveta festivala, akademik Ciril Zlobec je v zahvalnem govoru dejal, da je “zgolj slamnati mož, ki ne dela težav”, sicer pa si ne jemlje nobenih zaslug za delovanje festivala. Po njegovih besedah “za festivalom stojijo konkretni ljudje, ki z dušo in telesom vzdržujejo in osmišljajo festival”.

Košuta ena osrednjih osebnosti kulturnega življenja na Tržaškem

Miroslav Košuta, ki je odlikovanje prejel za prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in ustvarjalni opus, je, kot piše v obrazložitvi, ena osrednjih osebnosti kulturnega življenja na Tržaškem. Uveljavljeni literat je iz Slovenskega stalnega gledališča v Trstu znal napraviti odprt oder. Pod njegovim vodstvom je gledališče postalo most med slovensko in italijansko gledališko umetnostjo.

Košuta priznanje sprejema z mislijo na ustanovitelje, ki jih je požig Narodnega doma razgnal, in na partizansko skupino, ki jim je maja 1945 z osvoboditelji vrnila v Trst umetniško besedo na slovenski oder. Obenem ga razume tudi kot podporo tržaškemu gledališču in vsem slovenskim gledališčem.

Ljoba Jenče: Ljudska glasba je moč in duša naroda

Ljoba Jenče, ki je medaljo prejela za ohranjanje ljudske glasbene dediščine, je v sodobni svet raznovrstne glasbe uspešno umestila tudi velik opus starih slovenskih ljudskih pesmi. Sodeluje pri najrazličnejših projektih, povezanih s posredovanjem ljudskega izročila. Izdala je več samostojnih zgoščenk, opremljenih s strokovnim besedilom. Letno pripravi tudi do 100 nastopov, na katerih ljudska dediščina zaživi na novo.

Umetnica je dejala, da ji je veliko lažje kot govoriti, peti ali pripovedovati pravljice. Glasba zanjo pomeni utrip božjega srca, ljudsko glasbo pa razume kot moč in dušo naroda. V zahvali je izrazila željo, da bi v šolski sistem vpeljali predmet Izročilo za prihodnje tisočletje.

Lavrč Pahorja en mesec ne bo “špikal”, če ne bo nujno

Tomaž Lavrič, ki je bil nagrajen za področje slovenske ilustracije, karikature in stripa, se rad poigrava in skače iz humorja v realizem, iz socialnih tem v znanstveno fantastiko, iz karikatur v abstrakcijo ali znakovno risbo. Vse to počne mojstrsko, z veliko humorja in očarljivosti, pa tudi provokativnosti, piše v obrazložitvi.

V njegovem imenu je medaljo prevzel njegov dolgoletni sodelavec in kreativni urednik Mladine Robert Botteri, ki je prebral tudi lavreatovo zahvalno pismo. Lavrič je v njem zapisal, da odlikovanje razume kot priznanje manj uglednim, a živim in živahnim umetnostim in kot dokaz, da oblast vendarle prepoznava družbeni pomen satire. Veseli ga, “da imamo predsednika države, ki premore dovolj humorja in samodistance, da se je sposoben, čeprav bolj kislo, nasmejati tudi šalam na svoj račun”. Obljubil je, da ga “en mesec ne bo 'špikal' ne v sliki ne v besedi, če ne bo ravno nujno”.

STA