Na volitve 24. aprila
Razprave pred volitvami naj bodo spoštljive, vsebinsko bogate, vrtijo pa naj se okoli programov in ne le okoli vprašanja, kdo bo ali ne bo sodeloval s kom. To so želje predsednika države, ki je danes podpisal odlok o razpisu volitev v državni zbor in s tem zavrtel kolesje priprav nanje. Na volišča bomo šli 24. aprila.
LJUBLJANA > Predsednik republike Borut Pahor je, kot je napovedal že novembra, volitve razpisal na prvi možni datum, 24. aprila. To je primerna izbira glede na politične okoliščine, je prepričan. Ta datum “med drugim omogoča oblikovanje vlade še pred parlamentarnimi počitnicami.”
Pričakuje 46 podpisov
Da bo postopek jasen in predvidljiv tudi po volitvah, je Pahor političnim strankam že sporočil, komu bo po volitvah podelil mandat za sestavo vlade. Po posvetih z vodji poslanskih skupin bo mandat zaupal kandidatu ali kandidatki, ki bo imel ali imela podporo 46 poslancev. “Vodje poslanskih skupin bom prosil, da mi to podporo izkažejo s podpisi poslank in poslancev,” je napovedal. Če po posvetih teh podpisov ne bo, bo mandat zaupal predsedniku ali predsednici stranke, ki bo relativna zmagovalka volitev.
Po podpisu odloka o razpisu volitev bodo v ponedeljek 14. februarja začeli teči roki za volilna opravila. Vsi, ki želijo vstopiti v volilno tekmo, morajo kandidature na državno volilno komisijo vložiti najpozneje do 24. marca. Takrat se bo začela tudi uradna volilna kampanja.
Proces, ki ga bomo spremljali dobra dva meseca, je namenjen ljudem, da bi se lahko odločili, koga želijo na oblasti, je vse, ki se bodo potegovali za glasove, opomnil Pahor. Pozval jih je k visoki ravni kulture dialoga. “Tako kot bo nekdo zmagal, tako bo vladal. Ne bo mogoče zmagati z razdvajanjem, potem pa vladati s pozivanjem k sodelovanju in enotnosti.” Pahor poziva, naj bodo predvolilne razprave vsebinske. “Predvolilna soočanja naj ne bodo zožena zgolj na vprašanje, kdo bo sodeloval s kom ali proti komu.”
Vesna z zeleno politiko
Včeraj je z ustanovnim kongresom v Zagorju ob Savi na politični parket stopila še politična stranka Vesna. Gre za zeleno stranko, ki ji sopredsedujeta okoljska aktivista Urša Zgojznik in Uroš Macerl. Vesna, v katero so se povezali številni aktivisti, ki si z različnimi akcijami prizadevajo za čistejše in bolj zdravo okolje, ima podporo Evropske zelene stranke.
Kot je dejal Macerl, ki prihaja iz društva Eko krog, so njihovi evropski kolegi videli, “da se nismo pobarvali na zeleno 15 minut pred volitvami.” Podpora izhaja iz 15-letnega skupnega sodelovanja. “Vesna ni stranka ene osebe. Vesna ni ideja ene osebe. V resnici to ni projekt ali želja samo nekaterih. Je odziv na potrebe današnjega časa; to preprosto moramo storiti in to moramo storiti zdaj,” je prepričana Urša Zgojznik, ki jo poznamo iz društva Ekologi brez meja.
KUL bi ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Do volitev lahko pričakujemo kri, znoj in solze, pa je predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec parafraziral Winstona Churchilla. Boriti se bo treba za vsakega volilca, da pride na volitve. V četverčku KUL (SD, LMŠ, SAB in Levica) so včeraj prvič predstavili skupne rešitve za prihodnost države.
Prvaki strank, ki so podpisale sporazum o povolilnem sodelovanju, so enotno napovedali, da bo ena prvih potez, če pridejo na oblast, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Med pomembnimi skupnimi cilji je tudi izgradnja 30.000 neprofitnih stanovanj in uvedba nepremičninskega davka.