Pahor ponuja sodelovanje
Pomislekov ob predlaganem rebalansu proračuna nima le opozicija, pač pa tudi vladne stranke. A te so rebalansu na glasovanju, ki bo šele prihodnji teden, vseeno napovedale podporo. Prednost naj bi bilo namreč treba dati zmanjšanju primanjkljaja.
LJUBLJANA> Zaradi manjših proračunskih prihodkov od predvidenih v proračunu za leto 2010 zeva 541 milijonov evrov globoka luknja. Vlada je z rebalansom ne bo le zakrpala, pač pa bi privarčevala še dodatnih 60 milijonov evrov. S tem naj bi ji do konca leta uspelo zmanjšati proračunski primanjkljaj. Če rebalansa ne bi bilo, bi ta konec leta znašal 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), z varčevalnimi ukrepi pa naj bi ga vladi uspelo spraviti na raven še sprejemljivih petih odstotkov, je pojasnil finančni minister Franc Križanič. Glavnina varčevanja bo šla na račun naložb. Vlada bo na tej postavki odhodke zmanjšala za 390 milijonov evrov, a Križanič poudarja, da bodo sredstva za investicije še vedno presegla realizacijo iz prejšnjih let.
Pri plačah se je vlada odločila za manjše varčevanje; tudi zato, da se ji ne bi bilo treba usklajevati s socialnimi partnerji. Odločila se je za počasnejše usklajevanje rasti pokojnin in socialnih transferjev.
“Naloge niso lahke, a mislim, da jih lahko izpeljemo. Mislim, da nam bo lažje, če jih izpeljemo skupaj.” Tako je predsednik vlade Borut Pahor pred razpravo o rebalansu proračuna povabil opozicijo k sodelovanju pri pripravi prihodnjih odzivov na gospodarsko krizo. Janša pa je spomnil, da je njegova stranka SDS že decembra 2008 vladi predlagala partnerstvo za razvoj z imenom 2+10, dve leti za izhod iz krize in nato desetletni razvojni program. Na odgovor čakajo že 18 mesecev in zaradi te zamude bo po njegovem zdaj treba spremeniti naslov. “Nov naslov bo verjetno 5+10, Slovenija bo potrebovala najmanj pet let, da pride nazaj na razvojni zagon, v katerem je bila nekaj let nazaj,” pravi Janša.
Poslance je najbolj motilo varčevanje pri naložbah. Investicijska sredstva bi bilo treba prerazporediti, ne pa krčiti, pravi predsednik SDS Janez Janša. “Niso vse investicije v tem času nujne, trgovski centri in stadioni, ki pa so očitno glavna prioriteta vladne koalicije, seveda ne,” pravi Janša.
V odhodke bi morala vlada po njegovem poseči že lani, opozarja in dodaja, da ni ukrepala niti v smeri povečanja prihodkov. SDS je za okrepitev dohodkovne strani predlagala več kot sto ukrepov, vendar jih je koalicija večinoma ignorirala, ugotavlja Janša. Da vlada, namesto da bi dala zagon, načrtuje zmanjševanje naložb v promet, zdravstvo, obrambo, znanost, opozarjajo tudi Radovan Žerjav (SLS). Zaradi enakih pomislekov rebalansa ne bo podprla tudi stranka SNS.
S koalicijske strani dvorane je na te očitke prišel odgovor, da investicij ni mogoče izpeljati tudi zaradi tega, ker Janševa vlada ni pravočasno pripravila potrebnih investicijskih projektov. V SD poudarjajo, da ostajajo sredstva za investicije na visoki ravni, vlada pa naj bi poleg tega vodila uspešno gospodarsko diplomacijo, ki podjetjem omogoča sklepanje poslov v tujini.
V Zares sicer niso prepričani, ali je pametno naložbe zamikati v prihodnje leto. Podobne strahove imajo v LDS, kjer še pogrešajo kriterije, po katerih se je vlada odločala, pri katerem projektu varčevati. “Kljub tem pomislekom pa se zavedamo, da je krčenje javne porabe tisti glavni cilj, ki ga je potrebno ohranjati in vzpostavljati,” je razlog, zakaj bodo vseeno glasovali za rebalans, navedel Borut Sajovic.
V kritikah ni zaostajala niti stranka Desus. Čeprav bodo njeni poslanci zaradi nuje podprli rebalans proračuna, bi raje videli, da bi se vlada pri njegovi pripravi bolj kot v omejevanje odhodkov usmerila v ukrepe za povečevanje prihodkov.
JANA KREBELJ