Pahor pozdravil verjetno posredovanje Evropske komisije glede arbitraže
Predsednik republike Borut Pahor je po slovesnem kosilu za kolege iz sosednjih držav na Brdu pri Kranju za slovenske medije ocenil, da je neuradna odločitev Evropske komisije, da se aktivneje vključi v dosego dogovora o uveljavitvi arbitražne odločbe, med drugim prispevala k umiritvi napetosti na obeh straneh meje.
BRDO PRI KRANJU > Pahor je še ocenil, da je verjetno posredovanje Evropske komisije prispevalo tudi k zavedanju na obeh straneh, da je treba dialog nadaljevati.
"Nenazadnje je Slovenija sedaj v položaju, ko ima odločbo arbitražnega sodišča in v tem smislu pričakujemo, da bo Evropska komisija Hrvaško pozvala, naj razume nastali položaj," je dejal.
Ponovil je, da smo z arbitražnim sporazumom dosegli dogovor, da se bosta obe strani držali določitve meje na kopnem in morju, kar pa bo seveda zahtevalo nekaj sestankov in potrpežljivih dialogov. "A vseeno se mi zdi, da sta konsenz v slovenski politiki glede tega vprašanja in vključitev Evropske komisije dobri popotnici v začetku tega leta za to, da bi v razumno kratkem času vendar lahko prišli do napredka," je povedal.
Pojasnil je, da je ta napredek trenutek, ko bo hrvaška stran na nek način poslala signal v Ljubljano in Bruselj, da je načeloma pripravljena sprejeti odločitev arbitražnega sodišča.
Pahor je v nagovoru pred slovesnim kosilom izpostavil, da je bilo današnje srečanje "imeniten izgovor" za odprto in odkrito izmenjavo stališč glede najbolj važnih vprašanj, ki zadevajo naše države in medsebojne odnose.
"Vselej sem bil zvest in bom zvest politiki dobrega sosedstva, v primarnem interesu nam je, da z dialogom po mirni poti potrpežljivo in vzajemno iščemo rešitve za probleme in se potem držimo teh dogovorov," je dejal slovenski predsednik.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je na kosilu ob začetku drugega Pahorjevega mandata dejala, da se veseli nadaljnjega skupnega sodelovanja, "ki je najvišjega pomena za našo regijo in severovzhodno Evropo".
Po njenem dobre odnose med državama ne bi smelo zasenčiti nekaj odprtih vprašanj, med njimi tudi vprašanje meje, "ki se pojavlja na naslovnicah medijev". Kot je pojasnila, so za Hrvaško pomembni dobri sosedski odnosi. "Verjamem, da je vprašanje meje treba reševati na odprt in prijateljski način," je dejala.
Tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella je spregovoril o mejah med državami. "Združuje nas Jadransko morje in v preteklosti smo mislili, da nas morje in meje ločujejo, a v resnici nas združujejo in to zavedanje je temelj Evropske unije in naše skupne evropske prihodnosti," je dejal.
Nadaljeval je, da je prihodnost EU v resnici proces, ki se ga je treba lotiti skupaj. Zato je po njegovem pomembno, da voditelji držav prikažejo prijateljstvo in evropski duh, ki je med njimi. Priznal je, da so skoraj vedno prisotne težave, ki jih je treba rešiti, "ampak evropski duh nam lahko v tem smislu pomaga".
Hrvaška predsednica je danes spregovorila tudi o prihodnosti držav Zahodnega Balkana in njihovi evropski perspektivi. Izpostavila je bolgarsko predsedovanje Svetu EU ter prihodnja, ki bi po njenem lahko dobro vplivala na približevanje Zahodnega Balkana Evropski uniji. Z njo se je strinjal tudi Mattarella, ki je poudaril, da sta Slovenija in Hrvaška pomembni državi, ki lahko pomagata pri evropski perspektivi Zahodnega Balkana.
Pahor se je v uvodnem nagovoru še opravičil za odsotnost madžarskega kolega Janosa Aderja, ki je imel neodložljive državniške obveznosti, obenem pa je poslal dobre misli avstrijskemu predsedniku Alexandru Van der Bellnu, ki je moral obisk odpovedati zaradi bolezni v družinskem krogu.
