Pahor pred vrhom Brdo-Brioni: Čas epidemije je izostril razlike in potrebo po dialogu
Predsednik republike Borut Pahor se je pred ponedeljkovim vrhom pobude Brdo-Brioni nocoj na Bledu sestal s predsednikom Hrvaške in sovoditeljem pobude Zoranom Milanovićem. Kot je v izjavi medijem izpostavil Pahor, je čas epidemije izostril nekatere razlike v stališčih, hkrati pa tudi potrebo po pogovorih in dialogu.
BLED > Borut Pahor je zagotovil, da je tako organizacijsko kot politično vse pripravljeno za ponedeljkovo srečanje. Kot gostitelj je povedal, da je bilo to zahtevno delo oziroma zahteven projekt, v okviru katerega je govoril tudi z voditelji vseh držav, vključenih v pobudo. Na predvečer vrha je nocoj predlog deklaracije, ki bo v ponedeljek na mizi voditeljev, pregledal še s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem.
"Razumel sem, da je to leto in pol covida pustilo svoje sledove, da obstaja velika potreba po tem, da se pogovarjamo, hkrati pa je ta odsotnost leta in pol dialoga mogoče izostrila nekatere razlike, ki so v naših pogledih, kar me navaja na to, da je razgovor in dialog toliko bolj pomemben," je o pobudi Brdo-Brioni poudaril Pahor.
Proces Brdo-Brioni je skupna slovensko-hrvaška pobuda, ki jo je predsednik Pahor leta 2010, takrat kot premier, oblikoval z namenom krepitve medsebojnega zaupanja in pomoči pri evropski poti držav Zahodnega Balkana.
Z njegovega zornega kota bo v ponedeljek najbolj pomembno, da bodo voditelji oblikovali skupno stališče glede pomena hitrejše širitve EU na Zahodni Balkan in skupno stališče glede potrebe po reformah v teh državah, "zato, da bi bil interes držav članic toliko bolj iskren in politična volja za širitev večja ter, da vidimo celoten prostor Zahodnega Balkana in ne samo posamične države".
"Če bomo v tem uspešni, bo to zame velik uspeh in nagrada za pogum, ki smo ga imeli na začetku tega procesa pred desetimi leti, ko pravzaprav večina voditeljev med seboj ni imela odnosov ali pa med seboj sploh ni govorila," je izpostavil Pahor, ki upa, da bodo na ponedeljkovem vrhu v odkritih razgovorih prišli do zaključkov, ki bodo pomenili korak naprej v evropski perspektivi Zahodnega Balkana.
Milanović je ob prihodu na Bled priznal, da se je ob začetku pobude Brdo-Brioni pred desetimi leti spraševal, čemu sploh služi. V vsem tem času pa se je prepričal, da je ta pobuda še kako smiselna. "Tu smo, da pomagamo sosedom iz Zahodnega Balkana, da čim prej in čim enostavneje, če je to mogoče, vstopijo v EU, ker je to v interesu vseh. Tako kot, predpostavljam, je v interesu Slovenije, da Hrvaška čim prej vstopi v schengensko območje," je dejal Milanović.
Kot je pojasnil, gre za del velike zgodbe, v kateri bodo storili vse, kar sami lahko, da bi sosedje čim prej postali del iste skupnosti. To je pomembno tako iz človeških kot praktičnih poslovnih razlogov, poleg tega se je že v preteklosti izkazalo, da delitve niso dobre, je spomnil Milanović.
"Nimamo sicer pri vseh vprašanjih enakega stališča, vendar verjamem, da imamo stališča, ki jih je mogoče združiti, ki lahko med seboj sobivajo ter dajo nek rezultat," je poudaril Milanović, ki je zato optimist glede ponedeljkovega srečanja.
Voditelji bodo predvidoma sprejeli skupno izjavo, v kateri naj bi dali močno sporočilo o pomenu širitvenega procesa, ki mora biti hitrejši in imeti pred očmi ne le posamezno državo, temveč celotno območje Zahodnega Balkana. Pahor upa, da bo izjava navdihnila EU k pospešeni širitvi.