Pahor: Še tako zahtevna vprašanja je treba reševati v duhu strpnosti in sožitja

LJUBLJANA > Pahor je v nagovoru opozoril, da je danes svet bolj razdeljen, kot je bil pred časom. Tudi znotraj držav se po njegovih besedah vidijo zaskrbljujoči procesi političnih razhajanj. Vendar pa ne v Sloveniji ne v svetu ne smemo dovoliti, da bi to pripeljalo do razkolov in konfliktov. Še tako zahtevna vprašanja je treba reševati v duhu strpnosti in sožitja ter po demokratični poti, je dejal.

Ob tem je opomnil na obeleževanja različnih obletnic, kjer skuša skupaj s tujimi državniki to tudi uresničevati, med drugim na srečanje z italijanskim predsednikom ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu in vrnitvi Narodnega doma slovenski skupnosti, pa tudi na skorajšnjo praznovanje 100. obletnice koroškega plebiscita, ki jo bodo na Koroškem obeležili 10. oktobra in ki jo bosta zaznamovala skupaj z avstrijskim predsednikom.

Ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih 17. avgusta 1919, na katerem so plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici. V spomin na ta zgodovinski dogodek bodo danes na Prekmurskem trgu v Ljubljani odkrili tudi spomenik, slovesnosti se bo udeležil tudi predsednik DZ Igor Zorčič.

Pred 100 leti je svet oblikovala vojna. Danes si želimo, da bi se spreminjal po mirni poti. Znotraj evropske družine narodov moramo najti oblike sožitja, ki bodo vsakemu narodu zagotovile identiteto, ki ne bodo posegale v njegovo čustvovanje o preteklosti ali prihodnosti in ki bodo zagotovile, da bomo v skupnih zadevah solidarni in enotni, je dejal Pahor.

Zgodovine ne moremo spreminjati, imamo pa možnost zgodovinske dogodke praznovati z novo filozofijo sožitja, skupnosti, strpnosti, solidarnosti in priznavanja razlik, je še poudaril predsednik republike.

Premier Janez Janša je ob dnevu Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom poudaril, da smo danes gospodar na svoji zemlji zaradi ljudi, ki so v zgodovini naroda razumeli zgodovinski kontekst časa. Tudi danes smo samo združeni in povezani v enotnem hotenju in prizadevanju za blagor domovine močni kot posamezniki in kot narod, je dodal. Janša je v poslanci zapisal, da je bila priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS leta 1919 za Slovence na levem bregu Mure izjemen dogodek. Življenja Prekmurk in Prekmurcev je ta dogodek temeljito spremenil in jim hkrati omogočil, da se je vsaj večina njih po tisočletnem prebivanju pod madžarsko krono politično, gospodarsko in kulturno priključila matičnemu narodu. Seveda pa združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom nikakor ni bila samoumevna ali preprosta, je opozoril predsednik vlade. Mnogo velikih mož slovenske in druge narodnosti si je dolgo in z izjemnim trudom prizadevalo, da se je tehtnica nagnila v stran priključitve Kraljevini SHS in omogočila to neponovljivo dejanje v zgodovini Slovenk in Slovencev, je dodal. Janša je ob tem izrazil hvaležnost do vseh, ki so pred davnimi leti s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.

Županja občine Črenšovci Vera Markoja se je Pahorju zahvalila za njegovo spodbujanje domoljubja tudi v Prekmurju, tudi z vsakoletnim polaganjem venca h grobu narodnega buditelja, duhovnika in urednika Jožefa Klekla starejšega. Ta je v času združitve prekmurskih Slovencev z matico po njenih besedah odigral pomembno vlogo, da je Prekmurje danes del domovine Slovenije.

Poudarila je, da v njihovi občini praznik vsako leto zaznamujejo s številnimi tradicionalnimi dogodki, od okroglih miz in likovnih natečajev pa vse do domoljubnega kolesarjenja. Posebej pa so ponosni na akcijo, s katero spodbujajo nakup in izobešanje slovenske zastave, v okviru katere ta plapola že v 200 tamkajšnjih domovih.