Paket za bolj transparentno pravosodje
Sveženj pravosodne zakonodaje, ki ga je potrdila vlada, po besedah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča zaključuje prvi korak na poti reforme pravosodja. Parlament naj bi novele obravnaval na januarski seji, in to po skrajšanem postopku.
LJUBLJANA > Z novim svežnjem zakonodaje naj bi v pravosodju začeli veljati višji etični standardi, kar je Greco (skupina držav sveta Evrope proti korupciji) Sloveniji priporočil že pred dobrima dvema letoma.
V parlament še pet pravosodnih zakonov
Kot je pojasnil pravosodni minister Goran Klemenčič, novelirana zakonodaja ta priporočila vključuje in naj bi zagotovila bolj transparentno delovanje pravosodja. Vlada tako po zakonu o odvetništvu v parlament pošilja še pet zakonov s področja pravosodja: o sodiščih, o sodniški službi, o državnem tožilstvu, o brezplačni pravni pomoči in o sodnem registru.
Novela zakona o državnem tožilstvu bo specializiranemu tožilstvu omogočila hitrejše in kakovostnejše obravnavanje zadev s področja gospodarskega kriminala in korupcije. S postopki, povezanimi z odvzemom premoženja nezakonitega izvora, se bo ukvarjal poseben oddelek. V pristojnosti državnotožilskega sveta pa bo, tako kot pri sodnem svetu, sprejem kodeksa državnotožilske etike. Komisija za etiko in integriteto bo tako med drugim obravnavala in javno objavljala načelna mnenja gleda spoštovanja kodeksa.
Spremenjena zakonodaja po Klemenčičevih besedah prinašajo pomembno optimizacijo delovanja mreže sodišč in dajejo predsednikom okrožnih sodišč pristojnost in odgovornost, da izenačijo obremenjenost sodnikov na okrožnih in okrajnih sodiščih. Okrajni sodniki bodo lahko priskočili na pomoč na okrožna sodišča.
Večja fleksibilnost
Tožilska zakonodaja pa gre v smer zagotavljanja boljših pogojev za pregon gospodarskega kriminala in korupcije, saj bo znotraj specializiranega tožilstva deloval poseben oddelek za postopke, povezane z odvzemom premoženja nezakonitega izvora. Večja pa bo tudi fleksibilnost pri zastopanju na višjih sodiščih.
Novela zakona o brezplačni pravni pomoči pa odpravlja birokratske ovire pri zaprosilih za to pomoč - tako za prosilce kot tiste, ki o tem odločajo. Uvaja namreč elektronsko povezavo s centri za socialno delo. S spremembo zakona o sodnem registru pa se po ministrovih besedah povečuje transparentnost in pravna varnost glede dostopa do podatkov o lastništvih podjetij.
Prenovljeni zakon o brezplačni pravni pomoči naj bi odpravil nekatere birokratske ovire, s katerimi se soočajo prosilci. Službe za brezplačno pravno pomoč bodo lahko po elektronski povezavi dostopale do podatkov o upravičencih do denarne socialne pomoči, prvi pravni nasvet pa nadomešča institut brezplačnega pravnega svetovanja, ki je obširnejši. Merila za pridobitev te pravice so milejša, po vsebini in obsegu pa je brezplačno pravno svetovanje ugodnejše in tudi bolj koristno. Poleg odvetnikov bodo lahko brezplačno pravno svetovanje izvajale tudi nevladne organizacije.
Na vprašanje glede psiholoških testov za sodnike, ki jih med drugim uvaja nova zakonodaja, pa je Klemenčič pojasnil, da gre za pogoj posebne primernosti. To omogoča tudi možnost psiholoških preizkusov, in sicer na način, ki jih izvajajo tudi v nekaterih podjetjih pri zaposlovanju vrhunskih kadrov. Merila za takšne preizkuse pa bo določil sodni svet, ki bo imel po novi zakonodaji močnejšo vlogo, kot jo ima sedaj. V pristojnosti sodnega sveta bo tako, med drugim, tudi sprejem kodeksa sodniške etike. SILVA KRIŽMAN