Paradržavna podjetja pod lupo javnosti

LJUBLJANA > Novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja bo tudi za podjetja v večinski državni ali občinski lasti uvedla podobne obveze, kot že veljajo v javnem sektorju. Vodstva paradržavnih podjetij bodo torej po novem dolžna razkrivati podatke o donatorskih in sponzorskih pogodbah, odvetniških in svetovalnih pogodbah, vodstva teh podjetij pa javnemu nadzoru ne bodo mogla več prikrivati podatkov o plačah, odpravninah in drugih bonitetah, ki jih prejemajo člani uprav in nadzornih svetov.

Javni podatki o slabih kreditih

Spremembe zakona se nanašajo tudi na Družbo za upravljanje terjatev bank (tako imenovano. slabo banko). Ta bo morala takoj po uveljavitvi sprememb zakona na svoji spletni strani objaviti vse podatke o slabih kreditih, ki so bili preneseni nanjo. “Javni bodo vsi ključni podatki o teh kreditih; kolikšna je višina tega kredita, kakšno je bruto stanje dolga, koliko je še ostalo za poplačilo, kdo je kreditojemalec in kdo so tisti, ki so te kredite odobrili,” pravi minister za notranje zadeve Gregor Virant. Trenutno se sicer na slabo banko prenašajo le slabi krediti v NLB, NKBM in Abanki, ne pa tudi slabi krediti Probanke in Factor banke.

Pripravljene zakonske rešitve imajo, kot se je pred dnevi pokazalo na pristojnem odboru DZ, podporo tako v koaliciji kot v opoziciji. Tudi zato Virant skoraj ne vidi možnosti, da bi si poslanci marca, ko naj bi DZ dokončno sprejel zakon, premislili. “Če zakon ne bi bil sprejet, bi bil to zame tak šok, da ne bi imel več kaj iskati na notranjem ministrstvu in v politiki nasploh,” celo pravi Virant.

Podatki o podjetjih tudi za nazaj

Predlog zakona podpirata tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar in predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Goran Klemenčič. Pirc Musarjeva poudarja, da so prav paradržavne institucije leglo mahinacij z javnim denarjem. “Največ mahinacij je pri tako imenovanih svetovalnih pogodbah,” opaža. “Ne delam si utvar, da je transparentnost edino orodje boja proti korupciji, je pa eno močnih orodij boja proti korupciji,” še pravi Pirc Musarjeva.

Medtem pa je v čakanju na marec na trnih predsednik KPK Goran Klemenčič. “Do marca je še dolga pot in veliko ljudi in interesov je, da do sprejetja tega zakona ne pride. Jaz še zmeraj zadržujem dih,” pravi.

Če pa bo zakon sprejet, kot je pripravljen za drugo obravnavo, ki bo v DZ prihodnji teden, bodo spremembe temeljite in dobre za spremljanje poti javnega denarja. Na KPK bodo z na novo dostopnimi podatki nadgradili aplikacijo Supervizor, obeta Klemenčič. Kot zelo pomembno pa izpostavlja tudi to, da bo razkrivanje podatkov retroaktivno: “Te podatke bo možno gledati tudi za nazaj. Od trenutka, ko bo zakon sprejet, bodo ti podatki javni.”

JANA KREBELJ