Pastirski psi in ograde zanesljivo uspešni
Po svetu se veliko denarja namenja preprečevanju napadov zveri na domače živali, od zaščite živine do ubijanja plenilcev. Mnoge od teh metod niso učinkovite. 21 raziskovalcev iz desetih držav je iskalo dokaze za najboljše načine preprečevanja škod na vseh kontinentih. Uporaba pastirskih psov, ograd za živino in vidnih odvračal so za zdaj edine metode, ki so dokazano učinkovite, so ugotovili.
LJUBLJANA > Te dni je bila v mednarodni znanstveni reviji PLOS Biology objavljena nova raziskava o uspešnosti ukrepov za preprečevanje napadov zveri na živino. Raziskovalci iz desetih držav, vključno s Slovenijo, so združili moči in pregledali rezultate 114 znanstvenih raziskav z vsega sveta, v katerih so merili učinkovitost različnih metod, od streljanja in zastrupljanja plenilcev do uporabe različnih pristopov varovanja domačih živali.
Nova analiza je vključila tudi poskuse o varovanju živine pred levi, jaguarji, snežnimi leopardi, dingi in drugimi plenilci z vseh kontinentov sveta. Izmed vseh uporabljenih metod so se kot zanesljivo učinkoviti izkazali le trije ne-smrtonosni načini varovanja domačih živali: pastirski psi, električne mreže in druge ograde za živino ter vidna odvračala.
114 znanstvenih raziskav z vsega sveta je potrdilo, da so pastirski psi, ograde in vidna odvračala najuspešnejše metode varovanja domačih živali.
Škoda denarja za neučinkovite metode
Večina ukrepov pa še vedno ostaja nepreverjenih ali so celo dokazano neučinkoviti, kljub njihovi razširjeni uporabi in financiranju z davkoplačevalskim denarjem. Raziskovalci sicer dopuščajo možnost, da bi lahko bile potencialno učinkovite tudi nekatere druge metode, vendar je za zdaj na voljo premalo zanesljivih raziskav, da bi jih lahko priporočali za širšo uporabo.
Zato pozivajo raziskovalce po vsem svetu, da združijo moči z rejci domačih živali in opravijo dodatna testiranja različnih metod v različnih situacijah, vendar na podlagi enotnih znanstvenih standardov. Avtorji študije tudi priporočajo, da se do nadaljnjega v praksi uporabljajo le preverjene metode in da se davkoplačevalskega denarja ne zapravlja za nepreverjene ali celo dokazano neučinkovite metode.
Potrebne bodo še dodatne raziskave
“Vse prepogosto prakse, ki se uporabljajo, temeljijo le na navadah namesto na dokazih. Uporaba neučinkovitih ukrepov ima negativne finančne in družbene posledice za podeželje, ki nosi večino bremena sobivanja s plenilci,” je povedala Lily van Eeden z Univerze v Sydneyju. “Tudi v Sloveniji smo v zadnjih letih razvili več primerov dobre prakse, kot sta uporaba elektro-ograj in pastirskih psov, ki so bistveno zmanjšali škode, ki jih volkovi in medvedi povzročajo na drobnici in čebelnjakih. To se ujema z dobrimi izkušnjami o uporabi podobnih ukrepov v Afriki, Aziji, Avstraliji in obeh Amerikah. Bodo pa tudi pri nas potrebne še dodatne raziskave, da bomo bolje razumeli, v kakšnih razmerah se te metode bolje obnesejo in kaj lahko spremenimo, da bi postale še bolj učinkovite,” je povedal Miha Krofel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
