Pavliha prvič, Prek tretjič
Oba kandidata za sodnika Sodišča EU - Marko Pavliha in Miro Prek - sta med včerajšnjo predstavitvijo v predsedniški palači kot referenco za imenovanje izpostavila predvsem svoje dosedanje delo. Pavliha akademsko kariero, pa tudi izkušnje iz gospodarstva in politike, Prek pa svoje dosedanje delo sodnika na Sodišču EU.
LJUBLJANA > Marko Pavliha, ki je specialist zlasti za mednarodno pomorsko pravo, je pojasnil, da se je za kandidaturo odločil predvsem zato, ker želi tudi sam aktivno prispevati k razvoju EU. Kot referenco je izpostavil bogato akademsko kariero, desetletne izkušnje v gospodarstvu, kjer se je ukvarjal s področji, s katerimi se ukvarja tudi splošni oddelek Sodišča EU (področje intelektualne lastnine, konkurenčno in delovno pravo ipd.), pa tudi politične izkušnje.
Pavliha je pred kratkim dopolnil 56 let, kar so po njegovem mnenju najboljša leta za najodgovornejše funkcije. Čeprav je bil v preteklosti nekaj časa minister za promet in poslanec v DZ zagotavlja, da bo delal neodvisno, dodal pa je, da ni član nobene politične stranke.
Izbrana med desetimi kandidati
Predsednik države Borut Pahor je predlog za imenovanje Marka Pavlihe in Mira Preka za dve sodniški mesti na Sodišču EU v Luksemburgu v državni zbor poslal prejšnji teden. Na razpis se je sicer prijavilo sedem kandidatov in tri kandidatke. Za 56-letnega Pavliho, ki živi v piranski občini, je to prva kandidatura za sodnika na Sodišču EU, za 54-letnega Preka pa tretja. Prvič je bil izvoljen oktobra 2006, drugič pa maja 2013. Mandat traja šest let, dosedanji drugi sodnik iz Slovenije Marko Ilešič pa se na razpis ni prijavil.
Miro Prek pa je v svoji predstavitvi izpostavil dosedanje delo na mestu sodnika splošnega oddelka Sodišča EU, ki ga je po svoji oceni opravil dobro. “V 12 letih nam je uspelo zgraditi eno najbolj solidnih in izkušenih ekip na sodišču,” je dejal.
Povedal je, da je delo na sodišču, kjer sodijo sodniki iz 28 držav članic EU, tožbe pa je mogoče vložiti v 24 jezikih (tudi v slovenščini), izredno zanimivo, pa tudi zahtevno, kljub temu pa ni nikoli obžaloval, da se je odločil za to delo.
Med prihodnjimi izzivi splošnega oddelka Sodišča EU je izpostavil dokončanje reforme iz leta 2016, s katero je bilo število sodnikov na sodišču povečano na dva sodnika iz vsake članice, ter nadaljevanje odpravljanja sodnih zaostankov.
Ni pa mogel mimo očitkov anonimne sodelavke na sodišču, ki ga je v torek v izjavi za TV Slovenija obtožila, da jo je telesno in duševno zlorabljal. Povedal je, da gre po njegovem vedenju za nekdanjo sodelavko v njegovem kabinetu, s katero sta se pred leti za kratko obdobje “čustveno povezala”, nato pa ugotovila, da je šlo za “nesporazum”.
“Ta nesporazum smo moja soproga, jaz, soprog te gospe in gospa sama leta 2015 odpravili in zadeva je bila zaključena,” je dejal. Tudi zato ga preseneča, da zadeva prihaja znova na dan in to ravno v trenutku njegove kandidature. Zanikal je, da naj bi nekdanjo sodelavko fizično in psihično zlorabljal, kot tudi, da bi se kdaj v svoji pisarni nespodobno vedel.
O očitkih je sicer že obvestil predsednika splošnega oddelka Sodišča EU in Sodišča EU, ki sta ga po njegovih besedah v njegovih prizadevanjih in kandidaturi podprla. Dogovorili so se tudi, da bodo skušali zadevo razčistiti in rešiti v internih postopkih.
