Pehanje strank v naročje kapitala?

LJUBLJANA>Po zadnjih državnozborskih volitvah so državljani za financiranje političnih strank (tistih, ki so prišle v parlament, v nekoliko nižjem deležu pa tudi tistih, ki so na volitvah zbrale vsaj odstotek glasov, vendar niso dosegle volilnega praga) mesečno plačali 224.000 evrov. Od julija dalje naj bi se ta izdatek znižal za 24.000 evrov.

Pičel prihranek

Prihranek je veliko manj ambiciozen od prvotnega predloga generalnega sekretariata vlade, da bi se financiranje političnih strank znižalo za 80.000 evrov na mesec, zamislim, da bi se financiranje strank razpolovilo, pa aktualno znižanje ne pride niti na sled.

Generalni sekretariat se je za bolj kot ne simbolno znižanje dotacij od julija do decembra 2012 odločil, ker je izplačila stroškov volilne kampanje pričakovati šele v začetku prihodnjega leta.

Člani odbora za finance so predlog sprejeli brez razprave, zdaj pa mora novo delitev denarja potrditi še DZ. Vsaka stranka se bo odpovedala delu prihodkov iz proračuna; največji dve PS in SDS bosta mesečno izgubili po šest oziroma pet tisoč evrov.

“V SDS menimo, da morajo tudi politične stranke z znižanjem višine sredstev, ki jim pripadajo iz državnega proračuna v letu 2012, v obstoječi gospodarsko-finančni situaciji slediti potrebi po varčevanju in racionalizaciji delovanja države,” so nam sporočili iz SDS. Svoje notranje delovanje so racionalizirali že v preteklih letih, zaradi česar je njihova stranka danes finančno stabilna, so se pohvalili. Stranka je lani sicer poslovala negativno, a ima na svojem računu zaradi preteklosti pozitivno stanje.

Stranke nižanja dotacij ne morejo sprejeti ravnodušno, saj so večinoma v rdečih številkah. Če se omejimo le na parlamentarne, se iz izgub kopljejo PS, SD, Desus, SLS, NSi in DL.

Strankam bi veljalo dati več denarja

Lani ustanovljena Jankovićeva PS je ustvarila več kot polmilijonsko izgubo. Že zgolj s proračunskimi dotacijami bi ji to uspelo pokriti že prej kot v enem letu. “Do znižanja sredstev za delovanje političnih strank je prišlo v kontekstu varčevalnih ukrepov, kar je razumljivo in v situaciji, v kateri smo, tudi sprejemljivo,” so nam predvideno malenkostno znižanje komentirali v stranki. Njihov poslanec Gašpar Gašpar Mišič pa je varčevalno vnemo na račun delovanja političnih strank osvetlil iz povesem druge plati: proračunska sredstva za delovanje političnih strank bi bilo treba povišati, ne pa zmanjšati. Brez proračunskega denarja so stranke prisiljene denar iskati pri raznih donatorjih, katerim morajo nato vračati usluge. “Ti kapitalski interesi so pravi strici iz ozadja,” opozarja Mišič. “Če bomo osiromašili politične stranke, potem bodo te veliko bolj pod vplivom kapitala od zunaj,” dodaja.

Povišanje državnih dotacij strankam bi bila zato po njegovem dobra naložba, ki bi preprečila vpliv lobijev. Šele finančno neodvisne stranke bi po prepričanju Mišiča lahko delovale v korist družbe, kajti “če imate kvalitetne stranke, imate tudi kvalitetne zakone.”

JANA KREBELJ