Pet poslanskih skupin z zakonskimi predlogi za dvig politične kulture v državi

LJUBLJANA > S predlagano novelo zakona o volitvah v DZ bi določili, da za poslanca ne more biti izvoljen posameznik, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Izvolitev po besedah Lilijane Kozlovič ne bi bila mogoča, dokler bi imel posameznik takšno kaznivo dejanje vpisano v kazenski evidenci.

Obsojeni nima več javnega zaupanja

Spremembe po besedah Kozlovičeve predlagajo, ker so prepričani, da posameznik, ki je obsojen za omenjena kazniva dejanja, nima “več javnega zaupanja in mu ne moremo poveriti opravljanja javnih funkcij, saj taka oseba niti v lastnih zadevah ne spoštuje temeljnih pravil v družbi”.

Novelo so po besedah poslanke pripravili tako, da so sledili načelu sorazmernosti in ob upoštevanju ureditev v drugih državah, v primeru da bi se izkazala potreba, da se kakšne stvari uredijo drugače, pa so to pripravljeni storiti. Za njeno sprejetje je v DZ potrebna dvotretjinska večina.

Novela po besedah Kozlovičeve uvaja tudi nekatere rešitve, s katerimi uresničujejo odločbe ustavnega sodišča. Invalidom naj bi omogočili nemoten dostop do vseh volišč in uporabo glasovalne naprave ter zapolnili pravno praznino pri glasovanju po pošti. Z novelo želijo povečati tudi zastopanost posameznega spola na kandidatni listi, in sicer s sedanjih 35 na 40 odstotkov.

Možnost, da župana odpokličejo volilci

Drug zakonski predlog, novela zakona o lokalni samoupravi po besedah vodje poslanske skupine ZaAB Janija Möderndorferja določa pogoje za prenehanje funkcije občinskega svetnika in župana ter možnost odpoklica slednjega. Županu ali občinskemu svetniku naj bi prenehal mandat, če mu je odvzeta poslovna sposobnost ali je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Za odpoklic župana pa novela določa, da se ga odpokliče, če se za to odločijo volilci na glasovanju. Zahtevo za izvedbo glasovanja mora podpreti določen odstotek volilcev, ki je različen glede na velikost občine, glasovanje pa ne sme biti izvedeno prvo ali zadnje leto v županovem mandatu.

Pomemben korak k demokratizaciji dela občin

Po besedah Möderndorferja bo možnost odpoklica župana “preprečila marsikatero nepotrebno vstajo, saj bo na ta način lahko izražena volja”, da se začne postopek za odstavitev župana.

Po besedah vodje poslanske skupine Desus Franca Jurše gre pri obeh predlogih za manjše spremembe, zato so se v omenjenih strankah tudi odločili, da predlagajo, da jih DZ sprejema po skrajšanem postopku. Jurša pri obeh novelah pričakuje kar nekaj razprave, pa tudi morebitno sodno presojo.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je prepričan, da sprejem obeh novel, za kateri upa, da ju bosta podprli tudi SDS in NSi, ne bo “dokončna zmaga politike, s katero bi si lahko ta povrnila sloves, ki bi ga morala imeti”. Ta sloves si bodo morali po njegovih besedah politiki povrnit sami, brez sprememb zakonodaje. Ocenjuje, da gre pri uvedbi možnosti odpoklica župana za “tektonske spremembe”.

Po oceni Mateja Tašnerja Vatovca (ZL) obe noveli nakazujeta pomembne spremembe v političnem prostoru, pri čemer je spomnil, da so si v stranki že prej prizadevali za možnost odpoklica župana. Po njegovi oceni gre pri tem za majhen, a pomemben korak k demokratizaciji dela občin.

STA