Peter Gregorčič v zadevi RTVS vložil pritožbo na ESČP

Slovenija
, posodobljeno: 21. 10. 2026, 15:42

Nekdanji predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič je v zadevi RTVS vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Meni, da julijska ustavna odločitev glede RTVS odpira vprašanja o pravni državi. Med drugim zatrjuje, da mu zaradi predčasno končanega mandata na mestu predsednika ni bilo zagotovljeno učinkovito sodno varstvo.

peter gregorčič

Nekdanji predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič

Foto: Adrian Pregelj/rtv Slovenija

LJUBLJANA > Njegov mandat člana in predsednika programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) se je predčasno končal neposredno na podlagi zakona brez individualne odločbe, je skupaj z avtorjem pritožbe Matejem Avbljem spomnil na današnji novinarski konferenci. Po noveli zakona o RTV iz leta 2022 so namreč predčasno prenehali mandati članom programskega in nadzornega sveta ter mandati generalnega direktorja RTVS, direktorjev radia in televizije. Ko je novela začela veljati po potrditvi na referendumu novembra 2022, so se Gregorčič in drugi obrnili na ustavno sodišče.

Ustavno sodišče je julija namreč ugotovilo, da novela zakona o RTVS iz leta 2022 v delu, v katerem določa nov način upravljanja RTVS, ni v neskladju z ustavo. Ukrep je bil po oceni sodišča nujen, saj postopen prehod na novo, pomembno drugačno ureditev oziroma odlog uveljavitve nove ureditve do izteka mandatov posameznih članov organov upravljanja, vodenja in nadzora RTVS, ki so bili imenovani na podlagi ureditve, veljavne pred novelo, ne bi omogočil takojšnje depolitizacije.

Če je zakonodajalec želel doseči svoj cilj, je moral zamenjati člane vseh teh organov hkrati, kar pa nujno vključuje prenehanje njihovih mandatov po samem zakonu. Ustavno sodišče je ukrep ocenilo kot primeren za uresničevanje pravice do svobode izražanja posameznikov, Gregorčič v danes vloženi pritožbi zatrjuje, da je sodišče sicer res presojalo ustavnost zakona, ni pa preverilo, ali so za predčasno prenehanje njegovega mandata obstajali konkretni razlogi. Poleg tega v pritožbi trdi, da je bil postopek "nerazumno dolg". Sodišče je zadevo samo razglasilo za absolutno prednostno, vendar je o njej odločalo skoraj tri leta in sedem mesecev. Končno odločitev je sprejelo šele po izteku pritožnikovega mandata, ko učinkovita zaščita tega mandata niti teoretično ni bila več mogoča, je bil kritičen Avbelj. Poleg tega pritožba trdi, da je bilo odločanje brez javne obravnave, stranke v postopku pa so bile neenako obravnavane. Ustavno sodišče je pri odločanju upoštevalo navedbe nekdanje vlade in DZ v prejšnjem mandatu, ne da bi presodilo, ali so utemeljene, sta nezadovoljna Gregorčič in Avbelj. Po drugi strani je navedbe pobudnikov obravnavalo po drugačnih merilih.

Ustavni sodnik Marko Starman je v odklonilnem ločenem mnenju k julijski ustavni odločbi po Avbljevih besedah zapisal, da je šlo za očitno uporabo različnih meril pri presoji dejanskih trditev strank istega postopka. Prav tako so po Avbljevih navedbah ključna pravna vprašanja ostala neodgovorjena. Ustavno sodišče se namreč ni opredelilo do nekaterih bistvenih argumentov. Hkrati ni odgovorilo niti na izrecni predlog, naj vprašanja razlage evropskega prava predloži sodišču EU, niti ni pojasnilo, zakaj tega ni storilo. Nenazadnje Gregorčič in Avbelj ugotavljata, da za predolg postopek pred ustavnim sodiščem ni bilo na voljo učinkovitega pravnega sredstva. "Ob tej odločitvi se zdi, da se je ustavno sodišče namesto presoje, kaj je pravno dopustno, raje pustilo instrumentalizirati za boj med 'našimi' in 'vašimi'," je bil kritičen Avbelj. Predlagala sta prednostno obravnavo pritožbe na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP).