Piran in Nova Gorica v drugi krog za EPK 2025

NOVA GORICA, GORICA, ISTRA > Danes je bil dan za objemanje in veselje, že jutri pa se začenja garanje obeh ekip za to, da bi svojim okoljem priborili laskavi naslov, ki ga Evropska komisija evropskim mestom podeljuje že 35 let.

Goriška in Istra na valu sprememb

“Dela je kar ogromno v kratkem času. Verjetno bomo morali do oktobra oddati nov in zelo dodelan bid-book (prijavno knjigo op. a.) na sto straneh. A že do zdaj smo imeli zelo dodelane stvari,” je o tem, kaj sledi uvrstitvi v drugi krog, povedala pobudnica in vodja projekta skupne kandidature obeh Goric Neda Rusjan Bric. “Tudi če ne zmagamo, imamo zdaj priložnost delati naprej, ker je ta kandidatura v treh letih zagnala takšen val med obema Goricama, da se ne da povedati. Res bi bilo škoda, če bi se to ustavilo.”

Martina Gamboz

vodja strokovne ekipe Pirana in ostalih istrskih občin

“Seveda kultura ne more rešiti podnebnih sprememb, lahko samo opozarja na te probleme, lahko pa pripomore pri socialni koheziji, ker ravno skozi kulturne dejavnosti se sprožijo pozitivni mehanizmi, ki spreminjajo družbo.”

Tudi Istro je kandidatura za EPK že do zdaj kulturno poživila. “Naš slogan je Val sprememb. Določa ga ta energija ljudi, ki si želijo spremembe. Nekako se je pri nas na Obali vse začelo z lokalnimi volitvami, ki so po 16 letih nesodelovanja na obalnem območju prinesle nov istrski duh,” je vzdušje, v katerem poteka priprava kandidature Pirana in še treh istrskih občin, povzela vodja istrske strokovne ekipe Martina Gamboz. S svojimi prizadevanji želijo omogočiti tudi mladim Istranom, da bi v domačih občinah našli zaposlitev na področju kulture. Istrske občine kandidirajo tudi ob podpori Trsta, Milj in še sedmih mest s hrvaškega dela Istre.

Neda Rusjan Bric

vodja projekta skupne kandidature obeh Goric

“Gorica in Nova Gorica sta edinstveni mesti v svetovnem merilu.”

Najmočnejši točki v kandidaturi Pirana sta po besedah Martine Gamboz podnebne spremembe in socialna kohezija. Kako usodne so za obalo podnebne spremembe, vidimo že ob poplavljanju morja, socialna povezanost pa pogosto šepa, opaža vodja piranske kandidature. Kakšne rešitve za ta dva izziva lahko ponudi kultura? “Prav kultura mora opozoriti na te problematike. Seveda ne more rešiti podnebnih sprememb, lahko samo opozarja na te probleme, lahko pa pripomore pri socialni koheziji, ker ravno skozi kulturne dejavnosti se sprožijo pozitivni mehanizmi, ki spreminjajo družbo.”

Klemen Miklavič

župan Nove Gorice

“Uvrstitev v drugi krog nam daje ogromno spodbudo, da nadaljujemo z našim velikim projektom zlivanja obeh Goric v eno urbano in kreativno območje, kjer bo mladim lepo živeti in kamor se bodo mladi ustvarjalni ljudje tudi priseljevali.”

Ključna točka programa, ki ga je pripravila strokovna skupina iz Nove Gorice in Gorice, pa je čezmejnost. “Gorica in Nova Gorica sta edinstveni mesti v svetovnem merilu,” pravi Neda Rusjan Bric. Zaradi zgodovinskih travm, ki vznikajo še danes, in zelo močnih nacionalizmov, ki oživijo zlasti v februarju, vsako leto naredijo korak nazaj, a vsaj tisti “na vrhovih” so ob vsem tem trdni in ne popuščajo populizmom, opaža vodja projekta EPK. “Ne zapiramo meja za vsako kričanje niti s koronavirusom niti z begunci, niti z ničemer. Upam, da se bomo tega držali tudi naprej, ker je to, da smo skupaj, edina pot.”

Podpora lokalnih politik

Da imata obe primorski kandidaturi in sporočila, ki jih prinašata, močno podporo lokalne politike, je dokazovala prisotnost županov ob današnji razglasitvi finalistov na ministrstvu za kulturo. Z goriškega konca sta prišla oba župana, goriški Rodolfo Ziberna in novogoriški Klemen Miklavič.

Đenio Zadković

župan Pirana

“Danes je naš praznik in ponosen sem, da smo šli v finale.”

“Evropa je prepoznala posebnost našega okolja in potrebo po tem, da to posebnost pokažemo Evropi. Da damo signal, da Evropska unija in evropsko združevanje štejeta, da je to garancija za mir, mir pa je tisto, kar omogoča blaginjo in razvoj vsem našim krajem in ljudem,” se je veselil Miklavič. “Uvrstitev v drugi krog nam daje ogromno spodbudo, da nadaljujemo z našim velikim projektom zlivanja obeh Goric v eno urbano in kreativno območje, kjer bo mladim lepo živeti in kamor se bodo mladi ustvarjalni ljudje tudi priseljevali.”

Veselo novico o istrskem uspehu je kolegom iz sosednjih občin ter partnerjem iz Italije in Hrvaške sporočil piranski župan Đenio Zadković. “Zame je to velika stvar. Danes je naš praznik in ponosen sem, da smo šli v finale,” se je veselil pravilne odločitve o povezovanju med občinami.

Piran se letos z vrsto dogodkov spominja 250 obletnice Tartinijeve smrti. V sredo so morali zaradi preventive pred širjenjem korona virusa odpovedati pomemben koncert iz tega niza. “Zelo mi je žal zaradi tega, ker bi bil to zelo lep uvod v ta veliki dogodek ne le za piransko občino, ampak za celotno obalo, pa tudi za pridružene partnerice Trst, Milje in Istro kot regijo.”

Prijetno presenečeni nad številom kandidatov

V drugi krog izbora za EPK sta se uvrstila še Ljubljana in Ptuj. Za naziv EPK se je sicer potegovalo šest mest oziroma projektov. Tolikšno število kandidatur v tako majhni državi je bilo prijetno presenečenje, je povedala predsednica 12-članskega sveta neodvisnih strokovnjakov za izbor EPK Cristina Farinha. Veseli so bili tudi tega, da mesta prepoznavajo kulturo kot ključno pri dejanskih izzivih, ti pa so po njenih besedah podobni tako v Evropi kot po svetu: podnebne spremembe, družbena trenja, migracije, multikulturnost.

Po besedah vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zorana Stančiča je EPK priložnost, s katero poskuša Evropska komisija predstaviti državljanom pomen kulture v njihovih državah. Na ta način se več naučijo o svoji lastni in o drugih kulturah, tem si s tem širijo obzorja. Leta 2025 si bo eno od slovenskih mest naziv EPK delilo z enim od nemških mest. V ožjem izboru so Chemnitz, Hannover, Hildesheim, Magdeburg in Nürnberg.