Nataša Pirc Musar: “Pogajajo naj se z mislijo na blaginjo vseh državljanov”

Slovenija
, posodobljeno: 30. 03. 2026, 19:58

Po neformalnih pogovorih s predsedniki strank, ki so bile izvoljene v državni zbor, je predsednica republike Nataša Pirc Musar napovedala, da bo ustanovna seja državnega zbora 10. aprila. Prvake strank je pozvala, naj imajo pri pogajanjih o bodoči vladni koaliciji v mislih tudi blaginjo vseh državljanov ter zapletene geopolitične razmere. Zavrnila je vsakršne dvome v legitimnost volitev in pojasnila, da je prejela zagotovila vseh strank, da bodo sodelovale pri pripravi interventnih ukrepov.

Ljubljana, predsedniska palaca.Predsednica republike Natasa Pirc Musar je podpisala odlok o razpisu volitev v DZ, ki bodo 22. marca.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar 

Foto: STA

LJUBLJANA > “Sedaj ni čas za iskanje nepremostljivih razlik, ampak za poštene pogovore in zbliževanje stališč do ključnih tem naše prihodnosti. Političnim strankam zato želim dober, poglobljen razmislek ter uspešna in poštena pogajanja,” je po zaključku neformalnih pogovorov s predsedniki v parlament izvoljenih strank dejala predsednica Nataša Pirc Musar. “Predvsem pa si želim, da bodo imeli pri tem v mislih blaginjo vseh državljank in državljanov ter zapletene geopolitične razmere, ki terjajo učinkovite odzive,” je še pojasnila. Od predsednikov strank je prejela zagotovila, da bodo vse sodelovale pri sprejemanju potrebnih interventnih ukrepov. “Zaradi situacije na Bližnjem vzhodu bo treba imeti hitre odzive glede na geopolitične razmere. Vse stranke so mi zatrdile, da bodo sodelovale pri sprejemanju potrebnih interventnih ukrepov. S tem odzivom sem seveda zadovoljna,” je poudarila predsednica.

Zavlačevanje postopkov bi bilo neodgovorno

Ocenila je, da se obrisi bodoče koalicije še ne kažejo, zato pričakuje, da bo potrebnih več krogov posvetovanj preden bo jasno, kdo uživa podporo vsaj 46 izvoljenih poslancev, kar je postavila kot pogoj za imenovanje mandatarja. Odločitev o tem mora sprejeti v tridesetih dneh po ustanovni seji državnega zbora, torej najpozneje 10. maja. Ker ne želi dodatno zavlačevati postopkov, bo to morda storila tudi prej. “V trenutnih, predvsem geopolitično zahtevnih okoliščinah, želim s tem omogočiti čim hitrejše oblikovanje vlade, predvsem pa se želim izogniti dodatnemu zavlačevanju postopkov, ki je v danih geopolitičnih razmerah neodgovorno,” je pojasnila. Predsednica je prepričana, da je odgovornost za oblikovanje prihodnje koalicije oziroma parlamentarne večine na strankah in njihovih predstavnikih v parlamentu. “Volilke in volilci smo svojo odgovornost opravili. Sedaj pa odgovornost torej ni samo na meni, ampak predvsem na strankah, ki so bile izvoljene v parlament,” je še povedala in spomnila, da lahko v drugem krogu mandatarja predlagajo tudi poslanske skupine (oziroma deset poslancev), če njena prva izbira ne prejme zadostne podpore v prvem krogu glasovanja.

V prvem krogu mandatarja predlaga predsednica, v drugem in tretjem tudi poslanci

Predsednica republike mora v 30 dneh po izvedbi ustanovne seje državnega zbora predlagati mandatarja, o katerem nato glasuje državni zbor - ne prej kot v dveh in ne pozneje kot v sedmih dneh po vložitvi kandidature. V kolikor ga parlament ne potrdi, lahko naslednjega (istega ali drugega) kandidata v roku 14 dni predlaga tako predsednica kot tudi skupina desetih poslancev. V prvih dveh krogih mora kandidat za izvolitev dobiti vsaj 46 glasov v državnem zboru. Če to ne uspe nikomur, lahko predsednica republike razpusti parlament in razpiše nove volitve, razen če se poslanci odločijo izvesti še tretji krog, v katerem za izvolitev zadostuje navadna večina opredeljenih poslancev.

Golob bi zaupanje gradil s sodelovanjem

Po približno dvajsetminutnem pogovoru s predsednico je prvi mož Gibanja Svoboda in aktualni premier Robert Golob povedal, da sta s predsednico republike soglasna, da bo prelomna točka medstrankarskih usklajevanj glasovanje za predsednika državnega zbora na konstitutivni seji 10. aprila. Dodal je, da je za to funkcijo na voljo veliko kandidatov, a da nihče še nima 46 glasov podpore. “Ta trenutek je zame bolj kot matematika, kako priti do 46 glasov, pomembno sodelovanje vseh strank v okviru koalicije narodne enotnosti pri pripravi kriznih ukrepov,” je dejal premier in izrazil prepričanje, da lahko zaupanje med strankami zgradijo predvsem s skupnim delom in sodelovanjem pri pripravi konkretnih ukrepov. Ponovno je pojasnil, da je sam k sodelovanju povabil vse stranke, razen SDS, pri čemer dopušča možnost tudi drugih oblik širšega sodelovanja in ne zgolj v okviru bodoče vladne koalicije. Morebitno oblikovanje desnosredinske koalicije ga trenutno ne skrbi, saj se mu, kot je pojasnil, trenutno zdi, da se opcija, ki je bila na volitvah poražena, ukvarja predvsem s tem, kako “minirati” volitve.

Janša kritično o DVK

Predsednik SDS Janez Janša je po zaključku pogovora s predsednico znova kritiziral Državno volilno komisijo (DVK) in se obregnil ob delne neuradne izide volitev, ki so objavljeni na spletni strani komisije. Moti ga podatek o tem, da je doslej preštetih 99,99 odstotka glasov, saj je bilo po njegovem vedenju v tujino poslanih več kot 100.000 glasovnic, glasovi, prispeli iz tujine, pa še niso prešteti. “V 21. stoletju ima DVK računalniški program, ki očitno ne obvlada osnovnih računskih operacij, in to je velika skrb. Zahtevali smo forenzično preiskavo in kontrolo tega programa,” je povedal zbranim novinarjem. Ponovno je poudaril, da se v njegovi stranki še ne ukvarjajo z imeni, zato ni imel odgovora na vprašanje, kdo bi lahko bil kandidat za predsednika državnega zbora.

Predsednica republike je sicer v svojem govoru po zaključku pogovorov s prvaki strank poudarila, da ne dvomi v legitimnost volitev. “Prepričana sem, da trenutna organiziranost predčasnega glasovanja v nekaterih krajih oziroma mestih, ki so se izpostavljala kot problematična, ne more vplivati na izid volitev,” je bila jasna predsednica.

NSi bi desno vlado, SD in Levica pa širšo koalicijo

Predsednik NSi Jernej Vrtovec je po srečanju s predsednico, ki sta se ga poleg njega udeležila tudi predsednica SLS Tina Bergant in predsednik Fokusa Marko Lotrič, ponovil, da si želijo biti del desnosredinske vlade. Njihovih devet glasov ni na voljo za drugo stran, čeprav poskušajo in se trudijo te dobiti, je pojasnil in dodal, da se ne bodo odzvali vabilu Roberta Goloba na sredin sestanek. Predsednik SD Matjaž Han je mnenja, da bo treba narediti širšo koalicijo, do tega pa bo “kar trnova pot”. Dopušča tudi možnost, da bi vladno koalicijo podpirala stranka, ki ne bi bila del vlade. Ob tem bi raje videl, da bi vlado sestavil Golob. Sokoordinatorja Levice Luka Mesec in Asta Vrečko sta poudarila odgovoren pristop stranke pri pogajanjih z relativnim zmagovalcem volitev. Predsednik Demokratov Anže Logar je potrdil, da se bodo še naprej pogovarjali z Gibanjem Svoboda in izrazil željo, da bi prihodnja koalicija izražala “tisto, kar so ljudje pričakovali po teh volitvah”. Dodal je, da sami nikomur nič ne dolgujejo in gredo v pogovore z optimizmom. Vodja Resnice Zoran Stevanović je pogovor s predsednico izkoristil tudi za to, da je od nje dobil nasvet o tem, kako naj se spopade s pritiski, ki jih nanj vršijo “z leve in desne”. “Če gremo v koalicijo z enimi, bodo zamerili eni, če gremo z drugimi, bodo zamerili drugi, če gremo v opozicijo, bo vsak rekel, da se samo izogibamo odgovornosti,” je potožil.