Pirnat: Superholding je lahko tudi ustavno sporen

LJUBLJANA>Rajko Pirnat je danes na konferenci korporativnega upravljanja pojasnil, da državni holding ne bi smel biti lastnik državnega premoženja, temveč zgolj njegov upravljalec, vsi prihodki holdinga pa bi morali biti prihodki države, torej proračuna. Po ustavi morajo biti namreč vsi prihodki in izdatki države zajeti v proračunu.

Delnice holdinga bodo edino premoženje, ki ga bo država obdržala

S prenosom vseh državnih naložb na državni holding bodo delnice holdinga edino finančno premoženje, ki ga bo država obdržala. Če so bili do zdaj prihodki od razpolaganja s kapitalskimi naložbami države del proračuna, bodo skladno z zakonom o holdingu prihodki ostali v sredstvih holdinga.

Denarja neke gospodarske družbe, kar holding bo, po Pirnatovem prepričanju ne bo preprosto vzeti. Bilančni dobiček družbe je mogoče razdeliti med lastnike, ni pa mogoče kupnine od prodaje neke naložbe prenesti v ta dobiček.

Po Pirnatovem mnenju bi bila zadeva povsem drugačna, če bi na holding prenesli samo portfeljske naložbe, kot so to storili na Finskem. Portfeljskih naložb država namreč ne potrebuje, saj ni gospodarska družba. “Slovenija je država s številnimi javnimi funkcijami. Treba je ločiti javno službo od gospodarske organizacije, ki je namenjena ustvarjanju dobička,” je poudaril.

Omejena vloga parlamenta pri odločanju o državnem premoženju

Pirnat je predstavil tudi druge pravne pomisleke glede zakona o državnem holdingu. Med drugim je opozoril na omejeno vlogo državnega zbora pri odločanju o državnem premoženju. Vloga državnega zbora je namreč z zakonom omejena zgolj na sprejem smernic in na soglasje o strategiji upravljanja kapitalskih naložb, medtem ko je do zdaj državni zbor konkretno odločal o razpolaganju s finančnim premoženjem države.

Problem - skupščina holdinga bo vlada

Pravnik je kot problematično navedel tudi strukturo organov državnega holdinga. Problem je, tako Pirnat, da bo skupščina holdinga vlada. “Ko vlada odloča kot skupščina neke družbe, ali se njena seja vodi po poslovniku vlade ali po pravilih korporacijske zakonodaje oziroma kot skupščina? Kdaj je ta skupščina sklepčna?” je nanizal Pirnat.

Med drugim pogreša tudi določilo o izrecni prepovedi privatizacije delnic državnega holdinga, opozarja na nejasnost, kdo sprejme letni načrt upravljanja, pa tudi na prikrito razlastitev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj bo s kapitalsko naložbo zavoda v Zavarovalnici Triglav razpolagal državni holding.

Kljub naštetim pomislekom pa direktor direktorata za javno premoženje in finančni sistem na finančnem ministrstvu Matej Runjak težav pri izvajanju zakona o državnem holdingu ne vidi. Prepričan je, da so pravniki, ki so sodelovali pri oblikovanju zakona, svoje delo opravili dobro. Glede kupnin od prodaje premoženja je Runjak pojasnil, da jih bo holding zadržal v svojih bilancah, skupščina pa bo nato odločila o dividendah, ki gredo neposredno v proračun.

Runjak je še povedal, da so tujci navdušeni nad slovensko rešitvijo upravljanja z državnim premoženjem, pa tudi z rešitvijo upravljanja s slabimi terjatvami bank. O tem, kakšne posledice bi lahko imel morebitni padec zakona o državnem holdingu na referendumu, ki se obeta, pa na ministrstvu za finance po Runjakovih besedah ne špekulirajo. “Smo polno vpeti v pripravo zakona in podzakonskih aktov, zato ne špekuliramo o tem, kaj bi bilo, če bi bilo,” je dejal.

STA