Pivčeva poziva k pomoči pri sezonskih delih v kmetijstvu
V kmetijstvu prihaja čas intenzivnega sezonskega dela, za katera kmetje in kmetijska podjetja potrebujejo pomoč. Ker zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa tuji delavci zaenkrat ne bodo prišli, kmetijska ministrica Aleksandra Pivec poziva k domači pomoči pri tovrstnem delu - študente, delavce na čakanju, brezposelne, mlajše upokojence.
LJUBLJANA > “Vse, ki ste zdravi in lahko delate ter ste radi tudi na svežem zraku oziroma se gibate tam, kjer pridelovalci trenutno najbolj intenzivno delajo, pozivam - slovenski kmetje vas tokrat res potrebujejo. Potrebujejo vas tudi tisti, ki jim kakovostna, zdrava domača hrana predstavlja osnovni element preživetja. Da bi ohranili proizvodnjo slovenske hrane, moramo sedaj združiti moči,” je danes na novinarski konferenci dejala Aleksandra Pivec.
Dela so običajno opravljali tuji delavci - v hmeljarstvu denimo iz Romunije - a ker zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa prihodov iz tujine zaenkrat ne bo, bi bila potrebna pomoč slovenskih državljanov.
To delo bi po njenih besedah lahko opravljali študentje, ki trenutno ne morejo opravljati študentskega dela, delavci na čakanju, brezposelni, tudi upokojenci, ki so še pri močeh. Kdor bi želel tovrstno delo opravljati, lahko stopi v stik s kmetijskim ministrstvom, kjer jih bodo napotili na ustrezne naslove, kot so študentski servisi ali zavod za zaposlovanje. “Delo bo urejeno z ustreznimi pogodbami in seveda tudi plačano,” je zagotovila.
Slovenija je del skupnega trga s prostim pretokom blaga in storitev
O nizki ceni tovrstnega dela je dejala, da je Slovenija del skupnega trga s prostim pretokom blaga in storitev ter da država - razen v izjemnih okoliščinah - v cenovna razmerja ne sme posegati. V nedavno sprejetem interventnem zakonu je sicer določena možnost, da država omeji uvoz in izvoz živil ter določi cene, a je to res skrajna možnost, če bi bila ogrožena preskrba s hrano ali javno zdravje. Z intervencijo bi se namreč porušila razmerja v verigah preskrbe s hrano in to bi bilo na daljši rok škodljivo, je dodala.
Ohranjanje dogovorjenih razmerij in poštenih odnosov v teh verigah je v sedanjih razmerah še posebej pomembno, bremena ne bi smeli nositi posamezni členi, ampak bi morala biti porazdeljena, je poudarila ministrica. “Nedelovanje sektorja gostinstva in turizma ter zaprtje javnih institucij in nekaterih tujih trgov ustvarja viške produktov in živil na trgu, spreminjajo se tudi nakupovalne navade,” je dodala. To po njenih besedah najbolj vpliva na tiste, ki niso vključeni v verige in na trgu nastopajo sami.
Država povečuje blagovne rezerve
S težavami se trenutno soočajo med drugim rejci živine, predvsem govedi, zaradi padca povpraševanja in cen. Država je sicer po njenih besedah začela izvajati napovedano povečanje blagovnih rezerv, predvsem mleka in govedine. “S tem skrbimo, da bomo imeli v blagovnih rezervah dovolj hrane, hkrati pa s trga umikamo viške,” je dejala.
Država se bo v okviru ukrepov za blažitev posledic epidemije po že sprejeti podpori ob izpadu dohodka in morebitni bolezni sedaj osredotočila na zagotavljanje likvidnosti in podporo investicijam, in sicer prek sprememb programa razvoja podeželja, tako da se bodo med drugim povečala predplačila in zvišal dopustni odstotek podpore za naložbe.
Spodbujali bodo področja, kjer je primanjkljaj, med drugim za večjo samooskrbo pri zelenjavi in sadju s podpiranjem vlaganj v namakalne sisteme, trajne nasade, izvensezonsko pridelavo sadja in zelenjave ter v prašičerejo. Pripravljajo tudi podporo novim naložbam v zbirne centre, skladišča hladilnice in pakirne linije.