PKP4: čakanje na delo, mobilna aplikacija in krepitev kadrov
Vlada je na sinočnji seji oblikovala predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (PKP4), s katerim se spreminjajo in dopolnjujejo začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije na področju dela, delovnih razmerij, štipendij in socialnega varstva. Predlog zakona bo predložila v obravnavo in sprejetje državnemu zboru po nujnem postopku.
LJUBLJANA > Poglavitne rešitve se nanašajo na podaljšanje ukrepa čakanja na delo, določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, zajeti so tudi ukrepi s področja institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu ter mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi, je sporočila vlada.
Boljši nadzor nad ukrepom skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo
S predlogom zakona se podaljšuje trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delu do 31. julija 2020. Vlada lahko ukrep pred njegovih iztekom s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020. V predlogu zakona so dodali dopolnitve, ki bodo po napovedih vlade zagotovile boljši in učinkovitejši nadzor nad ukrepom skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo.
Predlog zakona delodajalcem omogoča uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za primere, ko je delavcu odrejena karantena in mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec na podlagi delovnopravne zakonodaje zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti. Višina nadomestila bo odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena ob prehodu meje in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, pa to pravico uveljavlja za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene. Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal največ za obdobje, določeno z odločbo ministra za zdravje. V primeru odrejene karantene izplačano nadomestilo plače v celoti bremeni Republiko Slovenijo. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020.
Mobilna aplikacija obvezna za pozitivne na virus in tiste z odrejeno karanteno
S predlogom zakona vlada tudi vzpostavlja delovanje mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje oseb o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije je odgovorno ministrstvo za javno upravo. Namestitev in uporaba mobilne aplikacije je prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko je oseba potrjeno pozitivna na virus oziroma ji je bila odrejena karantena. V teh primerih si mora ta oseba (če je uporabnik ustreznega pametnega telefona) mobilno aplikacijo obvezno namestiti tako, da se lahko vanjo vnese naključno kodo.
Po navedbah vlade je aplikacija zasnovana tako, da anonimno beleži podatke o upoštevnih stikih med njenimi uporabniki, v primeru pozitivnega testa na virus SARS-CoV-2 oziroma odreditve karantene pa tudi obveščanje uporabnikov o takšnih stikih z drugimi uporabniki mobilne aplikacije. Mobilna aplikacija pa ne sme omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in njegovih drugih osebnih podatkov.
Aplikacija bo beležila le stike, za katere se glede na strokovna izhodišča upoštevaje njihovo oddaljenost in trajanje šteje, da predstavljajo nevarnost za okužbo.
Denar za dodatne kadre
S predlogom zakona vlada zagotavlja sredstva za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo v javni mreži. Metodologijo ocenjevanja potreb, pogoje in postopek dodelitve denarja za obdobje dveh let bo podrobneje predpisana v uredbi, ki jo bo vlada sprejela največ mesec dni po uveljavitvi predloga zakona.