Plače bi “le” zdesetkali
Vlada je včeraj prišla s predlogom, ki ga je Dušan Miščevič iz sindikata carinikov že pred pogajanji ocenil kot “bolj človeškega”, ostali vidni sindikalisti pa kvečjemu kot manj slabega od slabih. Osnovne plače javnih uslužbencev bi se znižale za desetino, od tega pet odstotkov linearno, pet pa v obliki zmanjšanja razpona med plačnimi razredi.
LJUBLJANA> Višje plače bi se tako znižale bolj od nižjih.
Vlada je v tretje predlagala deset in ne več 15-odstotno znižanje osnovnih plač. Plače bi se znižale s 1. junijem, pri čemer bi se za pet odstotkov znižala vrednost plačnega razreda, za pet pa zmanjšal razpon med plačnimi razredi. Obenem bi ukinili varovane plače. Prvega junija bi bila odpravljena tudi tretja četrtina plačnih nesorazmerij. Do odprave četrte četrtine bi prišlo s 1. januarjem 2013. S prvim junijem prihodnjega leta bi vlada sprostila napredovanje v višje nazive in plačne razrede.
Pri regresu vladna stran na pogajanja ni prinesla novosti. Tako bi letošnji regres in regres za prihodnje leto ostala razpolovljena.
Še vedno preveč
Popoldanska pogajanja med vladnimi in sindikalnimi predstavniki so ta teden postala že rutina, a včerajšnja so se vendarle zavlekla v večer. Sindikalni pogajalci so na pogajanja večinoma prihajali z opozorili, da so takšni posegi v plače še vedno previsoki. Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) je pred pogajanji razkril le, da “ni najboljše volje.” Za zaprtimi vrati naj bi bili najbolj nepopustljivi njegovi sindikati, ki so sicer že vsi napovedali stavko za 18. april.
Generalni direktor policije Janko Goršek napoved policistov, da bodo sodelovali v stavki, označuje za “legitimen način izražanja nezadovoljstva”. Ob varčevalnih predlogih vlade - nižanju plač in kritja kilometrin - pa se Goršek boji, da bi lahko to bistveno vplivalo na delo policistov tudi na terenu.
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič je včerajšnji vladni predlog označil kot manj slabega med najslabšimi različicami, še vedno pa je takšen predlog zelo slab. Ščernjavičevi sindikati naj bi se sicer včeraj zavzemali za odpravo tudi četrte četrtine plačnih nesorazmerij še v letošnjem letu. Čeprav znižanje plač ne bi bilo v celoti linearno in bi torej prizadelo predvsem tiste javne uslužbence in funkcionarje z višjimi plačami, bi občutno poseglo tudi v denarnico tistih, ki so nekje v povprečju. Uslužbenec, ki je v 30. plačnem razredu, bi ob znižanju plače izgubil približno 140 evrov, pod minimalno plačo pa naj bi se še vedno znašlo približno 3000 ljudi. Učinek znižanja lahko ublaži prav čim prejšnja odprava plačnih nesorazmerij, ki bi uslužbencem z nižjimi plačami te najprej povišala.
Vedno več napovedi stavk
Sicer pa so včeraj že pred popoldanskim nadaljevanjem pogajanj med vlado in sindikalnimi pogajalci v javnost prihajale nove napovedi sindikatov za sodelovanje v stavki, 18. aprila. Stavki se bo pridružilo vseh sedem sindikatov KSJS, ki združuje 74.000 članov. Sklepe o morebitni stavki so tako sprejeli v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, Policijskem sindikatu, Sindikatu delavcev v pravosodju, Sindikatu zdravstva in socialnega varstva, Sindikatu delavcev v zdravstveni negi, Neodvisnem sindikatu delavcev Ljubljanske univerze in v Sindikatu javnih uslužbencev.
V Sindikatu državnih organov Slovenije v teh dneh še poteka zbiranje podpisov za podporo morebitni stavki, a po besedah predsednika sindikata Frančiška Verka do zdaj zbrani podpisi kažejo na skoraj soglasno podporo takšnemu izražanju nestrinjanja z varčevalnimi predlogi.
Opozicija: ukrepi so nepravični
Vlada naj varčevalnih ukrepov ne pošlje v obravnavo v DZ, ne da bi jih prej ne bo uskladila s socialnimi partnerji, pa opozarja predsednik SD Borut Pahor. Če bodo ukrepi zavrnjeni na referendumu, si ne moremo obetati izboljšanja položaja v javnih financah, ekonomske in socialne razmere se bodo poslabšale in grozila bi nam politična kriza. “Tega si nihče ne želi, Socialni demokrati prav gotovo ne,” je poudaril Pahor, ki se mu doslej znani varčevalni predlogi vlade sicer ne zdijo najbolj socialno pravični. Sam bi jih podprl približno polovico - tiste, ki zadevajo delovanje države.
Da ukrepi “bistveno vplivajo na kakovost življenja posameznikov in znižujejo dosežene standarde družinskega varstva” so prepričani tudi v Pozitivni Sloveniji. Vlado zato pozivajo, naj še enkrat preveri smiselnost in upravičenost teh ukrepov.
JANA KREBELJ