Plače vseh v javnem sektorju prek spleta vsem na očeh

LJUBLJANA > Bolj kot voajerstvu naj bi portal služil nadzoru nad javnimi izplačili, minister pa ga omenja tudi kot orodje, ki nedvoumno razkriva, kolikšna so dejanska izplačila javnim uslužbencem.

Z nekaj računalniške spretnosti bo plače javnih uslužbencev mogoče pregledovati na spletnem naslovu www.pportal.gov.si.

Karte so na mizi

Zlasti ko so na mizi pogajanja o višini plač v javnem sektorju, prihajajo v javnost podatki, ki temeljijo bolj na ugibanjih in prikrajanju podatkov kot na dejstvih. “Eni pravijo, da ljudje v javnem sektorju bogatijo, drugi pa pravijo, da ljudje v javnem sektorju stradajo. Ne eno ne drugo ni res. Imamo dostojne prejemke in tukaj so razkriti,” je splavitev portala, na katerem so podatki o dejanskih prejemkih z vsemi dodatki in nadomestili, pospremil minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Prav te podatke ministrstvo uporablja za svoje analize in tudi za pripravo izhodišč za pogajanja s sindikati.

Na portal (www.pportal.gov.si) se mesečno stekajo vsi podatki o izplačanih plačah. Na spletnem portalu je mogoče videti od tega, koliko denarja gre za vseh, približno 170.000 javnih uslužbencev, do tega, koliko so za plače v minulem mesecu izplačali v posamezni osnovni šoli, občinski upravi, zdravstvenem domu ali katerem koli drugem javnem zavodu. Znotraj posamezne javne ustanove so navedena izplačila za vsa delovna mesta.

Septembra bodo javni uslužbenci prejeli višje osnovne plače. To ni povišica, ampak vrnitev na plačno lestvico, ki je veljala do sredine leta 2013, ko so javni uslužbenci v imenu varčevanja pristali na začasno znižanje plač. Gre za sprostitev varčevalnega ukrepa, ki je veljal za celoten javni sektor, vendar ne za vse javne uslužbence enako. Osnovna plača se je sredi leta 2013 znižala progresivno; zaposlenim do vključno 19. plačnega razreda se je znižala za pol odstotka, uslužbencem v najvišjih plačnih razredih pa za skoraj pet odstotkov. Sedanje povišanje plač bo zato učinkovalo v obratni smeri: največ bodo nazaj dobili tisti v najvišjih plačnih razredih. Predsedniki države, vlade in državnega zbora, ki so uvrščeni v najvišji, 65. plačni razred, v katerem bruto osnovna plača znaša 5156 evrov, bodo tako s septembrom začeli prejemati približno 263 evrov višjo plačo. Zaradi sprostitve varčevalnega ukrepa bo država do konca leta za plače javnih uslužbencev namenila dodatnih 13 milijonov evrov, v prihodnjem letu pa 40 milijonov

Orodje za analizo

Imena in priimki uslužbencev niso razvidni, a v primerih, ko določeno delovno mesto v neki ustanovi zaseda le ena oseba, je identiteto kaj lahko ugotoviti. To ne velja le za vodilne delavce, kot so ministri, direktorji ali ravnatelji. Razkriti je denimo mogoče tudi plačo dotične kuharice ali knjižničarke, če je v neki šoli za to delo zaposlena le ena. “Če je nekje samo en knjižničar in če je plača tega knjižničarja objavljena, je to javni izdatek. To je strošek, ki ga plačajo davkoplačevalci in za ta strošek imajo pravico vedeti,” pravi Koprivnikar.

To po njegovih zagotovilih ni v nasprotju z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Z ničemer namreč ne razkrivajo imen, bivališč ali starosti zaposlenih. Prav z namenom preprečiti identifikacijo na portalu ne objavljajo podatka o višini dodatka za delovno dobo, saj je ta podatek povezan s starostjo zaposlenega.

Za zdaj so javnosti vidni podatki o plačah od začetka leta 2015 do sredine letošnjega leta, v prihodnjih mesecih pa bodo bazo razširili s podatki od leta 2010, je napovedal avtor portala Adam Sisernik. Portal so si zamislili tudi kot orodje za analizo podatkov. Na njem je možno ugotavljati na primer, kaj se dogaja s plačami pri posameznih proračunskih porabnikih, kakšen je trend v izplačevanju dodatkov ali kje javni uslužbenci opravijo največ nadur.

JANA KREBELJ