Plačni dogovor se vrača kot bumerang
Šolniki se upirajo nameri šolskega ministrstva, da ukine plačila učiteljem za izvajanje učne pomoči učencem. To je sicer le eden od ukrepov, s katerimi se je ministrstvo namenilo privarčevati deset milijonov evrov. Varčevalna zgodba pa se ne bo končala pri tem znesku: zaradi neuspelega dogovora s sindikati o plačah v javnem sektorju bo v šolstvu v letu 2015 treba najti še nekaj deset milijonov prihrankov.
LJUBLJANA > Ukinitev plačila učiteljem za izvajanje dodatne učne pomoči učencem z odločbami je najbolj odmeven ukrep v desetmilijonskem varčevalnem paketu.
Varčevanje pri šoli v naravi
Kot je včeraj zagotovila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar, lahko pri tej odločitvi ministrstvo še naredi korak nazaj. “Če bomo ugotovili, da je ta predlog eden od tistih, ki so potrebni nadaljnje presoje, bo morda ali amandma ali kakšna druga oblika lahko tudi spremenila ta naš predlog,” pripravljenost na popuščanje v sklopu sprejemanja rebalansa proračuna za leto 2015 kaže ministrica. Morda bi bil kompromis v tem, da bi znižali višino plačila za učno pomoč, pravi, poudarja pa tudi: “S predlogom, da se učna pomoč vključi v delovno obveznost učiteljev, nikakor ne posegamo na področje pravic učencev.”
Deset milijonov prihranka, za kolikor so se že lani pogodili s finančnim ministrstvom, bodo na ministrstvu skušali napaberkovati tudi z ukinitvijo sofinanciranja šole v naravi vsem učencem. Subvencionirano šolo v naravi bi po predlogu ministrstva po novem imeli le tisti učenci, katerih družine zaradi svojega socialnega položaja ne zmorejo same plačati tega stroška.Z ukinitvijo sofinanciranja šole v naravi vsem učencem, bi v letu 2015 privarčevali 400.000 evrov. “Tistih, ki so v najtežji finančni stiski ta ukrep absolutno ne prizadene,” poudarja Stanka Setikar Cankar.
Spremembe bodo tudi pri plačevanju izvajanja interesnih dejavnosti, kot so šolski pevski zbori, dejavnosti s področja umetnosti, tehnike in tehnologije ter priprava petošolcev na kolesarski izpit. Niti izvajanja niti plačevanja teh dejavnosti ne ukinjajo, pač pa zmanjšujejo plačilo za sedem odstotkov, kar v bruto znesku pomeni slab evro nižjo urno postavko za tiste, ki izvajajo dejavnosti, pojasnjuje ministrica.
Manj denarja za mrtvo Emuni
Enakemu odstotku plačila se bodo morali odpovedati tudi vsi, ki sodelujejo pri izvedbi splošne in poklicne mature ter nacionalnih preverjanj znanja. Zaradi neučinkovitosti maturitetnih tečajev bodo zmanjšali število vpisnih mest zanje, ministrstvo pa bo omejilo tudi število vpisnih mest, ki jih sofinancira država na zasebnih glasbenih šolah. Zmanjšalo se bo tudi financiranje na dijaka v srednjih šolah.
Ministrstvo bo 200.000 evrov privarčevalo tudi pri Evrosredozemski univerzi (Emuni). Varčevanje pri Emuni je po mnenju ministrice utemeljeno zaradi tega, ker ta univerza v sedmih letih obstoja ni vpisala niti enega študenta, država pa je vanjo v tem času vložila štiri milijone evrov. Slovenija njenega financiranja zaradi mednarodnih zavez ne more kar prekiniti.
Zmagovalcev ni
Varčevanju za deset milijonov evrov bo v letu 2015 sledil še en paket ukrepov. Ministrstvo za finance namreč od vseh proračunskih porabnikov zahteva, da prihranijo tisto, česar vladi ni uspelo iztržiti v pogajanjih s sindikati javnega sektorja. Morda se je po pogajanjih o plačah javnih uslužbencev za leto 2015 komu zdelo, da je zmagovalec, a to se zdaj vrača kot bumerang, pravi ministrica.
Kaže, da bodo morali na ministrstvu za izobraževanje v letu 2015 dodatno privarčevati še nekaj deset milijonov evrov. Koliko natančno, ministrica še ne more povedati, saj se o tem še pogaja s finančnim ministrstvom. Pravi le, da lahko režejo le še pri investicijah in materialnih stroških. Ker so ti višji v visokem šolstvu in znanosti, bo novo varčevanje bolj opazno tam. Poleg tega na ministrstvu za izobraževanje iščejo še 25 milijonov za poplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij.
Na vprašanje, ali bo ponudila odstop, če bodo zahteve po varčevanju tako velike, da šolstvo ne bo moglo normalno delovati, Setnikar Cankarjeva pravi, da “absolutno”. Ali je cena previsoka, bo razbrala tudi iz podatka, koliko mora še privarčevati v razmerju do drugih ministrskih kolegov.
Zdaj predlagani ukrepi v vrednosti deset milijonov evrov pa še niso šli čez rob sprejemljivega. Prihranek je desetkrat nižji od tistega, kar je sprva zahtevalo finančno ministrstvo, pa tudi cilj zmanjšati javnofinančni primanjkljaj je za ministrico pomemben. “Danes je zaposlitev in delo vrednota, zato morda nekoliko večja varnost zaposlitve odtehta tudi kakšen varčevalni ukrep,” sporoča jeznim učiteljem. JANA KREBELJ